Italijanski notranji minister
Roberto Maroni je prejšnji teden sprejel direktivo, ki je zaostrila pravila na
področju nadzora hitrosti. Tega so do zdaj lahko opravljali tudi zasebniki z občinsko koncesijo, s
skritimi radarji pa so mastno služili in polnili občinske proračune.
Za mnenje o radarskem nadzoru pri nas smo povprašali slovenske strokovnjake.
“Nisem proti nenapovedanemu nadzoru, vendar naj se ta izvaja na mestih, kjer je to res
potrebno. Sicer služi le polnjenju proračuna,” meni inštruktor terenske vožnje in dirkač
Miran Kacin.
Učinkovit tudi označen
Kako učinkovit je lahko radar, ki je označen s tablo, je
Klemen Hren iz AMZS ponazoril na primeru Golovca v Ljubljani.
“Odkar tam stoji radar, vozniki praviloma vozijo po omejitvah. Število nesreč na tem odseku se
je od postavitve radarja in tabel zelo znižalo,” je povedal Hren in dodal, da je od voznika
odvisno,
“kako dolgo po tem, ko gre mimo radarja, še vozi po predpisih.“ “Radarji so pri nas na
avtocesti označeni na zahtevo informacijske pooblaščenke, saj gre pri teh dejansko za kamere,”
nam je pojasnil Hren.
Počasi le mimo radarja
“Težava je tako imenovana kenguru vožnja, kjer voznik, ko je opozorjen na radar, zmanjša
hitrost, potem pa hitro spet pospeši,” nam je povedal
Robert Štaba, strokovnjak za prometno varnost na AMZS.
“Temu se lahko izognemo z radarskimi sektorji, kjer imamo vstopno in izstopno točko v razmiku
več kilometrov,” pravi Štaba, ki meni, da je za varnost v prometu dobro, da imamo tudi
nenapovedane mobilne radarje.
