Protestniki, ki zahtevajo odstop vlade, zažigajo gume in blokirajo ceste. Vojska je v pripravljenosti.
Libanon je današnji dan razglasil za dan žalovanja za osmimi žrtvami petkovega napada. Tarča napada, ki v katerem je bilo poškodovanih več kot 80 ljudi, nastala pa je tudi velika gmotna škoda, je bil sunitski general al Hassan. Protesti danes potekajo predvsem v večinsko sunitskih predelih Bejruta, pa v južnem mestu Sidon in severnem Tripoliju. Vojska je v pripravljenosti, v Bejrutu pa so na ceste že poslali več tankov.
Libanonska vlada se je medtem danes sestala na izredni seji, ki jo je vodil predsednik države Michael Suleiman. Seji so prisostvovali tudi poveljniki varnostnih sil, razprava pa se je osredotočala na ukrepe za zagotavljanje miru v državi.
Al Hassana bodo sicer pokopali v nedeljo na osrednjem trgu v Bejrutu. Tako bo k zadnjemu počitku položen ob boku nekdanjega libanonskega premierja Rafika Haririja, ki je umrl v atentatu leta 2005, za katerim naj bi stala Sirija.
Umora Haririja je Libanon politično globoko razklal na dva tabora. Prvi je prosirski in ga vodi šiitska islamistična skupina Hezbolah. Njej nasproti stoji Zahodu naklonjena koalicijska skupina 14. marec, ki jo vodi sin nekdanjega premiera Saad Hariri.
Ker je libanonska politika tesno povezana s sirsko, državljanska vojna v Siriji stopnjuje napetosti v Libanonu. Hariri je krivdo za petkov bombni napad pripisal režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada in libanonsko vlado pozval k odstopu. Da za napadom stoji Asad, je prepričan tudi druzijski vodja Walid Jumblatt.
Al Hassan naj bi postal žrtev napada predvsem zaradi vodenja preiskave, v okviru katere so poleti aretirali nekdanjega ministra za informiranje Michela Samaho. Ta je veljal za enega najtesnejših zaveznikov al Asada v Libanonu in je obtožen načrtovanja napadov in ubojev s ciljem sprožiti sektaško nasilje v Libanonu.
Napad v Bejrutu so med drugim ponoči obsodili Združeni narodi, tako Varnostni svet kot tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, in ZDA. VS ZN je napad označil za "gnusno dejanje" in "poskus destabilizacije Libanona s političnimi usmrtitvami" ter obsodil vse oblike terorizma. Tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je napad označila kot terorističen in kot "nevaren znak, da še vedno obstajajo ljudje, ki skušajo spodkopati stabilnost in varnost Libanona".
Napad je sicer kot "terorističen, strahopeten in neopravičljiv" obsodil tudi sirski minister za informiranje Omran al Zohbi, a nasprotnikov Damaska v Libanonu očitno ni prepričal.
