Svet
0 ogledov

V Zagrebu spet na nogah

"Inštitut se nahaja v neposredni bližini centra in pomembne prometnice," pojasnj
1/8
Žurnal24 main
Potem ko so bili Zagrebčani minuli vikend razburjeni zaradi nevarnih odpadkov v mestu, so ta petek protestirali zaradi možnosti, da bi vlada skladišče za zbiranje radioaktivnih odpadkov postavila v bližino centra.
Preberite še: Nevarni odpadki sredi Zagreba. Fotografije s protesta si poglejte v GALERIJI.

Protestniki so se zbrali pred Inštitutom Ruđera Boškovića zaradi odločitve vlade, da sedanje začasno odlagališče v Inštitutu spremeni v osrednje hrvaško zbirališče za skladiščenje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Prebivalci so po pisanju hrvaških medijev ogorčeni, prav tako strokovnjaki, ki menijo, da ni primerno, da se odlagališče nahaja v naselju in na potresno ogroženem območju. Hrvaška mora sicer, da bi zaprla 15. poglavje pristopnih pogajanj v Evropsko unijo, v državi urediti primerno odlagališče odpadkov nizke in srednje radioaktivnosti.

Hrvati zavrnili prevoz
V koprsko pristanišče naj bi medtem priplul tovor z jedrskimi odpadki iz Srbije, ki ga bodo čez Slovenijo in Madžarsko prepeljali v Rusijo. Hrvaška prevoza čez svoje ozemlje ni dovolila.

Zaradi varnosti zaposlenih direktorica inštituta Danica Ramljak noče podpisati pogodbe za skladiščenje, ki je po njenih besedah pomanjkljivo sestavljena. V inštitutu so sicer pripravljeni začasno skladiščiti nevarne odpadke, vendar le, če jim vlada in pristojne inštitucije zagotovijo, da bodo najpozneje v petih letih rešile vprašanje trajnega odlaganja radioaaktivnih odpadkov. Direktorici inštituta po pisanju hrvaških medijev zaradi neposlušnosti grozi zamenjava.

Poleg skladišč v NEK, ima Slovenija za radioaktivne odpadke, ki ne nastajajo v elektrarni, skladišče pri reaktorskem centru na Brinju.

Pri nas skladiče v Brinju
V skladiščih za nizko in srednje radioaktivne odpadke se skladiščijo odpadki, kot so recimo ionizacijski javljalniki požara, ki so minuli vikend sprožili preplah med prebivalci ulice Kopačevski put v Zagrebu. Omenjeni detektorji dima so po besedah direktorja Urada republike Slovenije za jedrsko varnost Andreja Stritarja, verjetno najbolj razširjene naprave za široko potrošnjo, ki vsebujejo radioaktivno snov. Po predpisih jih je po prenehanju uporabe potrebno predati Agenciji za radioaktivne odpadke, da jih uskladišči v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju. Demontažo lahko izvajajo samo organizacije, ki imajo dovoljenje za tovrstna dela.

V predpisih je za nepravilno ravnanje s tovrstnimi odpadki določena tudi kazen. „Zgodilo se je že, da so v enem od ljubljanskih podjetij med odpadnimi kovinami našli 27 odvrženih ionizacijskih javljalnikov požara,“ je povedal Stritar in pojasnil, da je postopek zoper neznanega storilca v teku. Pravilna uporaba ionizacijskih detektorjev požara po besedah Stritarja sicer ne predstavlja nikakršnega tveganja za zdravje ljudi, pri nestrokovnem posegu v javljalnik pa lahko pride do poškodbe vira in posledično do kontaminacije zraka, delovnih površin ali okolja. „Zaradi teh nevarnosti je servisiranje in demontaža ionizacijskih javljalnikov požara regulirana dejavnost, za katero je potrebno pridobiti dovoljenje,“ opozarja Stritar.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.