Če se pri nas voščilo vesele praznike za prvi november (dan mrtvih) sliši nekoliko nenavadno, pa denimo v Mehiki dejansko praznujejo. V Mehiki je praznik razdeljen na dva dneva, s tem da je 1. 11. dan vseh svetih (Dia de todos los Santos) in 2. 11. dan mrtvih (Dia de los Muertos). Takrat se v Mehiki zbere družina in ponavadi kar na grobovih praznujejo v spomin na svoje pokojne potomce in svetnike, ki jih varujejo. Praznik velja za največjega v Mehiki, saj se v njegovem praznovanju meša krščanstvo s predkolumbovskimi običaji (olmeškimi, azteškimi, majevskimi …).
Na območjih z večjim številom mesticev ali indijancev je prvi znanilec prihajajočega praznika lokalni semenj, kjer se v dneh pred praznikom na veliko kupuje cvetje, predvsem krizanteme. Z njim na predvečer praznika posujejo grob, katerega prej okopljejo. Na tako olepšanem grobu mnogo družin prebije dan in noč, se spominja pokojnih, zabava, je in pije. Na grob vselej prinesejo veliko hrane, seveda da nahranijo tudi duha pokojnega, ki naj bi na ta dan obiskal živeče. Na grob pokojnih otrok prinesejo igrače, na grob pokojnih odraslih pa tekilo ali mezcal. Med bolj pogoste prvonovembrske jedi sodita pan de muerte (kruh mrtvih) in seveda marcipanova lobanja.
Prav lobanja oziroma okostnjak (La Muerte) je vezni člen med današnjim krščanskih praznovanjem tega praznika in predkolumbovskimi običaji. Po azteškem koledarju so Azteki in še nekatera druga ljudstva približno mesec dni praznovala v čast boginje Mictecacihuatl, znane kot dame smrti. Danes jo predstavlja La Muerte oz. Catrina. Njenih figur v času dneva mrtvih v Mehiki res ne manjka, še kako popularne pa so že omenjena marcipanove La Muerte.
Vse našteto sicer ne velja za vso Mehiko, medtem ko je postavljanje oltarjev v spomin na mrtve po domovih in na javnih mestih (restavracije, hoteli, šole …) zelo razširjeno - le to sestavlja križ, podoba Marije ter podobe pokojnih. Mad bolj zanimivimi lokacijami za obisk v tem času so kraj Patzcuaro na otoku Pacanda v pokrajini Michoacan, pokrajina Morelos ter pokrajina Chiapas, kjer živi največ potomcev Majev. Torej bolj v osrednji ter južni Mehiki, pretežno na podeželju ter manjših mestih. V večjih mestih se opisani običaji izgubljajo (La Muerte boste sicer videli povsod), tam je vse bolj priljubljena Dia de las Brujas (torej noč čarovnic).
