Dve balkanski državi sta možni tarči Irana: "Podpirata teroriste!"

Kot možni tarči novih iranskih napadov se v zadnjih dneh omenjata tudi dve državi Zahodnega Balkana. Albanija in Kosovo sta bili po poročanju Jutarnjega lista že tarči kibernetskih napadov Irana, zato resničnega napada ni mogoče povsem izključiti, še posebej potem ko je Iran ciljal tudi na tarče na Cipru in potem ko je Nato sestrelil iranske rakete nad Turčijo.

Incident Svet Nato uničil raketo, ki je iz Irana letela proti Turčiji

Kibernetski napadi

Iran je že večkrat organiziral kibernetske napade na Albanijo. Največji se je zgodil septembra 2022 in takrat je Albanija prejela veliko tehnične pomoči Združenih držav Amerike in Izraela za spopadanje z iranskimi kibernetskimi napadi. ​​Nato je Nato sklical izredno sejo stalnega sveta, obsodil iranski kibernetski napad na kritično infrastrukturo v Albaniji in izrazil podporo Albaniji kot članici Nata.

V sredo, 10. marca, pa se je v Albaniji zgodil nov hekerski napad iz Irana, usmerjen proti albanskemu parlamentarnemu sistemu. Hekerji so objavili elektronska sporočila nekaterih poslancev s sporočilom: "Tistim, ki podpirajo teroriste MEK, ne bomo dovolili, da bi mirno spali."

Zakaj sta Albanija in Kosovo tarči Irana?

Albanija in Kosovo sta sicer bili prvi državi, ki sta takoj po začetku napada na Iran izrazili polno podporo Združenim državam Amerike in Izraelu ter obsodili iranske napade na sosednje države. Predsednica Kosova Vjosa Osmani je v sporočilu podpore izrazila upanje, da bodo ti napadi prinesli svobodo trpečemu iranskemu ljudstvu.

The hour of freedom has come for the people of Iran, thanks to the leadership of the United States and President @realDonaldTrump.

As always, the Republic of Kosovo unwaveringly stands with the United States and its allies in defending freedom, peace, security, and stability.… https://t.co/JiAZJyoNxi

— Vjosa Osmani (@VjosaOsmaniPRKS) February 28, 2026

Poleg tega, da Iran ne priznava Kosova, Albanija pa je z Iranom prekinila diplomatske odnose, je glavni razlog, zakaj bi lahko bili potencialni tarči Irana, taborišče, ki se nahaja na ozemlju teh držav. Na Kosovu je največja ameriška vojaška baza v regiji, taborišče Bondsteel, medtem ko je v Albaniji taborišče Ašraf 3, v katerem je približno 3000 pripadnikov najaktivnejše iranske opozicije, in sicer organizacije Mudžahedin-e-Kalk (MEK).

Ta Organizacija ljudskih mudžahedinov Irana je del Nacionalnega sveta upora Irana (NCRI) in njihova namestitev v Albaniji je zgodba zase. Organizacija je na ozemlju Iraka pripravljala napade proti Iranu. Med iransko-iraško vojno so bili na strani Sadama Huseina. Sodelovali so v revoluciji za strmoglavljenje šaha Pahlavija, a so se po tem obrnili proti režimu ajatole Homeinija.

Mudžahedin-e-Kalk (MEK) Profimedia

Do leta 2012 so Združene države Amerike to organizacijo imele za teroristično organizacijo, nato pa so jih začeli ščititi, ko so domnevno prvič napovedali, da Iran načrtuje izdelavo atomskega orožja. Ker pa je bilo njihovo življenje v Iraku ogroženo in so jim grozili z masakrom, jih je Albanija na prošnjo Združenih držav Amerike in OZN leta 2013 sprejela, kar je predstavila kot humanitarno dejanje in izpolnila želje svoje največje zaveznice – Združenih držav Amerike.

Namestili so jih v zaprto taborišče v Manzëju blizu drugega največjega mesta Drač. Dogovor je bil, da člani MEK v Albaniji ne bodo sodelovali v političnih dejavnostih, vendar je Iran Albanijo obtožil, da služi kot baza za boj proti Islamski republiki.

Na Kosovu rakete, namenjene v Iran?

Pojavile so se tudi teorije zarote, da je bilo taborišče Bondsteel na Kosovu uporabljeno za izstrelitev raket proti Iranu. Nato, v okviru katerega misije KFOR na Kosovu delujejo ameriške sile, je sicer takšne obtožbe zavrnil kot popolnoma napačne.

Groženj se ne bojijo

Albanski premier Edi Rama je novico o morebitnem iranskem napadu na tarče v Albaniji označil za neresno in zlonamerno. Dejal je, da je Nato zagotovilo, da se Albanija lahko brani pred vsakim napadom, kar naj bi dokazala sestrelitev iranskih raket nad Turčijo. Dodal je še, da je nerealno, da bi iranske rakete dosegle Albanijo, saj morajo ob tem preleteti vsaj dve drugi članici Nata.

Edi Rama Profimedia

Iran ima na Balkanu tudi zaveznike

Iran pa ima medtem dobre odnose s Srbijo. Nekateri uporabniki družbenih omrežij v Srbiji so v zadnjih dneh pozvali Iran k napadu na ameriško oporišče Bondsteel in celo objavili koordinate.

Spomnimo, da je Srbija v preteklosti v znak hvaležnosti Iranu za nasprotovanje neodvisnosti Kosova začasno odpravila vizume za iranske državljane. Potem ko so Iranci za vstop v Evropsko unijo začeli izkoriščati "turistična potovanja" v Srbijo brez vizumov in potem ko je Evropska unija zagrozila z uvedbo vizumov za srbske državljane, je Beograd vizume spet uvedel.

dezurni@styria-media.si