V zadnjih desetletjih stroški predsedniških kampanj strmo naraščajo. Stroški, ki jih imajo demokrati in republikanci s strankarskimi volitvami, nacionalnimi volitvami in političnimi konvencijami, so se v zadnjih treh kampanjah od leta 1996 do 2004 več kot podvojili s 450 milijonov dolarjev na 1,01 milijarde dolarjev (za primerjavo, celotni odhodki Slovenije v proračunu za leto 2007 znašajo slabih 20 milijard dolarjev). Letošnje volitve naj bi presegle že vse doslej videne rekorde. Trenutno z okoli 118 milijoni dolarjev zbranih sredstev vodi Hilary Clinton, tesno za petami pa ji je tekmec iz stranke Barack Obama.

Pri republikancih gre najbolje nekdanjemu poslovnežu Mittu Romneyu, medtem ko se John McCain po začetnih finančnih težavah, zaradi katerega so ga že skorajda odpisali, ponovno vrača v igro . Doslej so vsi kandidati skupaj (tudi že izpadli) zbrali okoli 600 milijonov dolarjev. Strankarska nominiranca pa bosta morala imeti pred končnim spopadom v žepih vsak po 500 milijonov dolarjev, kažejo napovedi.

Eminentni darovalci
Denar v osnovi priteka iz štirih virov, ki morajo biti javni in transparentni. Na prvem mestu so gospodarske družbe iz najrazličnejših panog. Med njimi letos najdemo tako zveneča imena iz sveta financ, kot so Goldman Sachs, Morgan Stanley in Citigrioup, ki pa so denar približno enakovredno namenili vsem glavnim kandidatom za zmago. Zelo radodarne so sodeč po podatkih tudi različne odvetniške družbe, naftna industrija, nepremičninska podjetja itd. Demokrati se lahko zanašajo še na prispevke sindikatov.

Drugi vir prihodkov so posamezniki, od članov kongresa in eminentnih ljudi s sveta posla ali zabave, do povsem običajnih upokojencev. Nekaj po lastnih zmožnostih primaknejo iz lastnega žepa tudi kandidati sami, kot četrti vir pa so tukaj še različni drugi manj pomemebni načini financiranja. Celotno finančo poslovanje kandidatov je pod strogim očesom zveznih oblasti.

Kandidati v prvem delu volilnega procesa do strankarskih konvencij ne morejo računati na pomoč matične stranke in so odvisni od svoje iznajdljivosti, ožjih pomočnikov in cele armade neplačanih prostovoljcev, ki v njihovem imenu prek telefona, interneta ali osebnih stikov vabijo donatorje in novačijo volilce.

Največ gre za administracijo
Denar je lažje zapraviti kot zbirati. Administracija kampanje (plače pomočnikom, prevozi, najemi pisarn, hrana ...) je  letošnjim kandidatom po podatkih s spletne strani www.opensecrets.org odžrla več kot polovico denarja. Okoli 20 odstotkov so kandidati zapravili za različne druge stroške kampanje, med drugim za ekipe svetovalcev, organizacijo prireditev, ankete, reklamni material itd. Okoli 15 odstotkov je bilo doslej namenjenih za medijsko kampanjo, oglase na TV in radiu, plakate ipd., preostalo pa za zbiranje denarja in druge stroške.

Štejejo le sedemmestne številke
Kako hitro je mogoče kuriti denar, pričajo podatki o dogajanju pred "super torkom". Barack Obama je samo zadnji januarski teden za oglase zapravil štiri milijone dolarjev, večinoma v najpomemnejši državi Kaliforniji. Pol milijona dolarjev manj je v istem času na podoben način "investirala" Hillary Clinton. Mitt Romney in John McCain morata biti bolj skromna, saj so republikanski računi že precej bolj prazni od demokratskih. Kljub temu pa so se tudi pri njiju zneski šteli v sedemmestnih številkah.