Poljska zaostruje. Artur Gorski, član poljskega parlamenta, je prepričan, da je sobotno letalsko nesrečo poljskega političnega in vojaškega vrha zakrivila ruska vlada, ki je delegaciji želela preprečiti udeležbo ob 70. obletnici pomora v Katinskem gozdu.
"Dvomljivi razlogi za nepristanek"
Ruska vlada naj bi si po prepričanju Gorskega izmislila "neke dvomljive razloge, da bi onemogočila pristanek letala". Razlog naj bi bil po njegovem prepričanju v bojazni, da bi navzočnost predsednika Lecha Kaczynskega na priložnostni slovesnosti zasenčila tisto, ki so jo nekaj dni pred tem pripravili Rusi in ki se je je udeležil tudi ruski premier Vladimir Putin.
Gorski izpostavlja, da se je letalo pristajalni stezi približalo kar štirikrat, vendar so jim ruski kontrolorji leta pristanek vsakokrat preprečili in jih želeli preusmeriti na letališče v Moskvo ali Minsk. "Pri tem so navajali dvomljive razloge: da je megla, da navigacijski sistem ne deluje, kot je treba, da ima letališče prekratko pristajalno stezo," poudarja Gorski.
Član poljskega parlamenta je za Daily Mail izrazil prepričanje, da za vsem stoji ruska vlada, ki naj ne bi želela, da se poljski predsednik udeleži komemoracije v spomin na žrtve Katinskega pokola leta 1940, za katerim je stala Sovjetska zveza oziroma Stalin.
Poskus zaostritve odnosov
Za mnenje nad ostrimi izjavami poljskega parlamentarca smo prosili politologa Antona Beblerja, ki meni, da so očitki "velika neumnost". "To je lahko poskus kolikor mogoče pokvariti rusko-poljske odnose. Rusi niti slučajno ne bi poskušali preprečiti prihoda poljske delegacije, še posebno pa ne na ta način." Bebler pri tem spomni, da je Lech Kaczynski sam s tem obiskom prelomil svojo napoved, da ne bo nikoli stopil na tla ruske federacije.
Na naše vprašanje, koliko bi lahko takšne izjave iz poljskega parlamenta v resnici zamajala odnose med državama, Bebler odgovarja: "Očitek nima nobene teže, to je mnenje enega od parlamentarcev, ni vezano na noben indic."
70-letnica pokola
Število žrtev Katinskega pokola leta 1940 še vedno ni natančno znano. Po nekaterih informacijah je bilo žrtev celo 27.700, kolikor ukazov o ustrelitvi so izdali. V veliki meri je šlo za častnike in podčastnike Poljskih oboroženih sil, vojne ujetnike po napadu na Poljsko. Pobili so tudi številne civiliste, ki so jih obtožili vohunjenja.
Sovjetska zveza je pokol vztrajno zanikala in ga pripisovala nacistom, čeprav so dokazi govorili nasprotno. Do Stalinove smrti leta 1953 so se v zaporih znašli številni Poljaki, ki so si upali za Katin okriviti Sovjetsko zvezo.
Od 60. let naprej se je komunistično vodstvo izogibalo vsaki omembi pokola. Uradno stališče se je spremenilo šele konec 80. let, ko je odgovornost za zločin priznal zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.
