Nicolae Ceausescu (rojen 1918) oziroma Genij iz Karpatov je bil na oblasti od leta 1965, v tem času pa je Romunijo pahnil v politično in gospodarsko osamo.
Dogodki v Romuniji, ki jih je spodbudil tudi padec Berlinskega zidu dober mesec pred tem, so se odvijali zelo hitro. 17. decembra 1989 so izbruhnile mirne demonstracije zaradi prisilne preselitve do režima kritičnega verskega dostojanstvenika madžarskega rodu Laszla Tökesa.
Po petih dneh mirnih demonstracij je Ceausescu nad ljudi poslal policijo in vojsko, zaradi sledečega nasilja je umrlo več kot sto ljudi. To pa je le še podžgalo Romune, tako da so demonstracije prerasle v protikomunistično revolucijo in se razširile tudi v romunsko prestolnico Bukarešto.
Ceausescu je v noči na 22. december ukazal vojski, naj strelja tudi na demonstrante v Bukarešti in jih na ta način poskuša razgnati. V streljanju je bilo ubitih 48 ljudi, več tisoč je bilo ranjenih.
Zapustila ga je vojska
Naslednje jutro se je okoli zgradbe centralnega komiteja Komunistične partije zbralo več sto tisoč ljudi. Ceausescu je sprva mislil, da gre za shod v njegovo podporo, a so ga ljudje izžvižgali in zahtevali njegov odstop.
Istočasno se je zgodil še en ključni moment, ko je na stran demonstrantov prestopila tudi vojska. Obrambnega ministra Vasila Milea so našli mrtvega, Caeusescu je sporočil, da je naredil samomor, ko so odkrili, da je izdajalec, najverjetneje pa je bil ubit, ker se je uprl Ceasescovim ukazom o nasilju nad ljudstvom.
Ceausescu je spoznal, da so mu stvari ušle izpod nadzora in je še isti dan s strehe vladne stavbe z ženo Eleno spektakularno pobegnil s helikopterjem. V tistem trenutku mu je ostala zvesta le še osovražena tajna policija Securitate.
Nihče mu ni pomagal
Proti Caesescuju se je obrnil celo pilot helikopterja, ki je z manevri diktatorja prepričal, da streljajo nanje, zato mu je Caesescu ukazal, naj pristane ob neki podeželski cesti. Njegovi telesni stražarji so ustavili mimoidoči avtomobil, a je voznik hlinil okvaro motorja. Ustavili so naslednjega, ta pa je ubežno skupino prepričal, da se lahko skrijejo v bližnjem kmetijskem inštitutu. Tam pa jih je direktor inštituta zaklenil v sobo in poklical policijo ...
Po Ceausescujevem sestopu z oblasti se je popoldan 22. decembra v Bukarešti začelo streljanje na ključne inštitucije, pod streli pa je do božičnega dne umrlo 962 ljudi.
Hitro sojenje, še hitrejša usmrtitev
Tajno sodišče, ki ga je ustanovil svet Fronte za narodno osvoboditev, je diktatorja skupaj z ženo Eleno po hitrem postopku obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti, ki sta jih zagrešila v obdobju 25-letne vladavine.
Proces je potekal na božični dan in je trajal dve uri. Oba zakonca sta bila obsojena na takojšnjo smrt, izpolnili so jima zadnjo željo, da lahko umreta skupaj. Trije pripadniki elitnih padalskih enot niso čakali, da bi zakoncema pred zidom nataknili preveze, temveč so ju pokosili z avtomatskim orožjem takoj, ko sta se pojavila. Sama usmrtitev ni bila posneta, saj je kamerman prihitel na morišče ravno, ko je orožje utihnilo, je pa posnel prerešetani trupli, katerih podobe so obkrožile Romunijo in svet in sprožile mešane odzive. Trupli so pokopali v grobova na nekem običajnem pokopališču v Bukarešti. Šele nekaj let kasneje se je izvedelo, kdo je pokopan v neoznačenih gomilah.
Romunija je po padcu Ceausescuja izvedla predsedniške volitve, na čelo države je bil izvoljen eden od voditeljev revolucije Ion Iliescu, nekdaj sicer Ceausescujev zaveznik.
Živel kot kralj med reveži
Ceusescu je Romunijo osamil pred zunanjim svetom. Izoliral se je namreč od Varšavskega pakta, v katerega je pred tem spadala komunistična država, namesto na Moskvo pa se je poskušal navezati na Zahod, a to ni kaj prida koristilo njegovi državi.
Njegova politika je gospodarsko izčrpala državo, zunanji dolg je naraščal, revščina tudi. Ceusescu se za to ni zmenil in je nadaljeval s kultom osebnosti, živel je v velikem bogastvu, a hkrati paranoji pred namišljenimi sovražniki. V času vladavine komunistov je v Romuniji zaradi represije umrlo dva milijona ljudi. Z ženo sta imela hčerko in dva sina, danes živi le še en sin.
