Če tega ne bodo storili, se Francozi lahko odločijo za blokado Bukarešte pri vstopanju v schengensko območje. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy se je romski problematiki posvetil ob prihodu nekaterih romunskih politikov na srečanje v Parizu.
Dejal je, da je emigracija Romov iz Romunije postala vseevropski problem, in branil svojo odločitev glede izgona Romov. Predsednik vlade Francois Fillon pa je pisal predsedniku Evropske komisije Joséju Manuelu Barrossu in ga prosil, naj zagotovi štiri milijarde evrov za naselitev Romov.
"Francija nima pravnih možnosti, da bi prisilila romunsko vlado k porabi tega denarja za naselitev in izobraževanje ljudi. Evropa pa to lahko stori in zato je premier pisal Barrosu," je danes dejal minister za evropske zadeve Francois Lellouche.
Komisija zaskrbljena nad dogajanjem v Franciji
Evropska komisija pa je izrazila "določeno zaskrbljenost" zaradi izgona Romov iz Francije. "Pozorno in s stalno zaskrbljenostjo spremljam razvoj dogodkov v zadnjih dneh v Franciji," je izjavila evropska komisarka za pravosodje in temeljne pravice Viviane Reding in dodala: države članice EU so odgovorne skrbeti za red in varnost na svojem ozemlju, a obenem morajo tudi spoštovati pravila o svobodi gibanja.
"Jasno je, da se morajo tisti, ki kršijo zakon, soočiti s posledicami. Prav tako pa je jasno, da nikogar ne bi smeli izgnati samo zato, ker pripada romski skupnosti," je še poudarila.
Intervju
Vrnitev Romov v Romunijo ni rešitev
S Stephanosom Stavrosom, izvršnim sekretarjem Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), ki deluje pri Svetu Evrope, smo se pogovarjali o odločitvi francoskih oblasti za izgon 800 Romov, sicer romunskih državljanov, v
Romunijo.
Kako ocenjujete ravnanje Pariza, ki je na eni strani doživelo kritike, na drugi, denimo v Italiji, pa z napovedmi podobnih ukrepov odobravanje?
Politika, temelječa na deložacijah in “spodbujanju” k zapustitvi Francije, ne more prinesti trajne rešitve za položaj, v katerem so Romi, ki so prišli iz drugih držav
članic Evropske unije (EU).
Ali gre za kršitve človekovih pravic?
Francija lahko uvede nadzor priseljevanja v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi, toda vprašamo se lahko, kako se spoštujejo osnovne človekove pravice, če pri postopkih vrnitve zdaj potekajo deložacije iz naselij. Spomniti želim, da imajo državljani EU pravico določen čas prebivati na območju Francije in pravico, da se tja tudi vrnejo. Nesprejemljive pa so politične izjave in nenehna vladna gonja stigmatiziranja romskih priseljencev, ki naj bi bili kolektivno odgovorni za kazniva dejanja in zlorabe evropske zakonodaje s področja svobode gibanja.
Je poteza Nicolasa Sarkozyja v 21. stoletju sprejemljiva?
Ponavljam: začasna vrnitev ne more dati odgovora na položaj romskih priseljencev v Franciji. Francoske oblasti bi morale namesto vrnitve poiskati dolgotrajno rešitev, in sicer v sodelovanju z drugimi državami. Na splošno pri ECRI menimo, da je protiromstvo posebna oblika rasizma, proti kateri se je treba zavzemati v vseh evropskih državah. Vladne politike ali predlogi zakonov, ki temeljijo na etnični diskriminaciji, so nesprejemljive in predstavljajo kršitev pravnih obveznosti, ki jih je sprejelo vseh 47 članic Sveta Evrope.
Kaj bo storil Svet Evrope?
Svet Evrope je pripravljen z vsemi članicami ustvarjati skupne dolgoročne projekte, ki bi omogočili strukturne spremembe v reševanju problemov Romov v Evropi.
Kaj če se za podobne ukrepe
odloči tudi Rim?
Neprimernim in kratkoročnim ukrepom se moramo izogniti.
