Že 100.000 podpisov za referendum proti Haagu

Peticijo Hrvaške stranke prava (HSP) za razpis referenduma o suspendiranju ustavnega zakona o sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je od sobote podpisalo že 100.000 hrvaških državljanov, je danes povedal predsednik HSP Anto Đapić. Obenem je ocenil, da sta mednarodna skupnost in uradna hrvaška politika enako odgovorni za milo razsodbo, ki jo je proti trem nekdanjim poveljnikom JLA prejšnji četrtek izreklo haaško sodišče.

HSP namerava zbrati 400.000 podpisov
Đapić je napovedal, da namerava njegova stranka zbrati 400.000 podpisov oziroma podpise desetih odstotkov celotnega volilnega telesa, kolikor jih tudi potrebujejo, da bi sabor o tem vprašanju razpisal referendum. Pričakuje, da bodo podpise zbrali do konca mandata trenutnega sklica sabora ter da bo novi parlament peticijo HSP po volitvah uvrstil na dnevni red. "Če bi bila vlada vsaj malce poštena, bi referendum izvedla skupaj s prihajajočimi parlamentarnimi volitvami," je še izjavil Đapić, ki vodi drugo največjo opozicijsko in hkrati najbolj desničarsko stranko v hrvaškem parlamentu.

Đapić se sicer zaveda, da tudi referendum ne bo spremenil samega bistva glede haaškega sodišča, saj so vse obtožnice v Haagu že vložene, novih pa ne bo več. "S peticijo poskušamo rešiti le ostanke ostankov hrvaškega nacionalnega dostojanstva. Ker tega ni storila uradna politika, naj to stori narod," je dejal.

Šeks: Politizacija razsodbe je primitivna in nizkotna
Medtem je predsednik hrvaškega sabora Vladimir Šeks, ki je tudi vodilni kandidat vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) v isti volilni enoti kot Đapić, v severovzhodni Slavoniji, Đapića obtožil "političnega mrhovinarstva". Šeks je ocenil, da HSP politizira haaške razsodbe tako imenovani vukovarski trojki, kar je "primitivno in nizkotno". Ob tem je ponovil stališča večine predsednikov parlamentarnih strank, da je treba haaške razsodbe spremeniti po pravni poti.

Hrvaška javnost je ogorčena, ker je haaško sodišče nekdanja poveljnika JLA Mileta Mrkšića in Veselina Šljivančanina, ki ju je sicer spoznalo za kriva pokola na Ovčari pri Vukovarju leta 1991, obsodilo le na 20 oziroma pet let zapora, Miroslava Radića pa je celo oprostilo.