Svet
8 ogledov

Že lani vedeli za skrivališče Mladića

Ratko Mladic Žurnal24 main
Ratka Mladića srbske oblasti še niso predale Haagu. Medtem ko Srbija dobiva čestitke z vsega sveta, pa v javnost prihajajo nove podrobnosti glede skrivanja Mladića.
Bizarne zgodbe se kar kopičijo. Po pisanju srbskega Blica je na zahtevo Ratka Mladića bratranec Branko pred agente, ki so Mladića prišli aretirat, prinesel narezan pršut, sir in domačo rakijo. "Popijte, pojejte in se malo okrepčajte, pa gremo," naj bi povedal Mladić in na splošno presenečenje agentom predal svoji dve pištoli.

Ratko Mladić je pozval javnost, naj ne povzroča nemirov zaradi njegove aretacije, da ne bo prišlo do prelivanja krvi na ulicah, je novinarjem pred sodiščem sporočil njegov odvetnik Miloš Šaljić.

Lahko bi ga ujeli prej
Glavni haaški tožilec Serge Brammertz meni, da se Ratko Mladić brez tuje pomoči ni mogel skrivati 16 let.

Na neformalnem srečanju z novinarji je sicer poudaril, da je prekmalu, da bi govorili o tem, kdo vse je pomagal Ratku Mladiću pri njegovem skrivanju, poroča srbski Blic.

Na vprašanje, ali je mogoče, da bi se Mladić brez pomoči oblasti, vojske in obveščevalne službe Srbije skrival toliko časa, ni želel odgovoriti, je pa povedal: "Jasno je, da se nihče brez tuje pomoči ne more skriti za 16 let. Mi smo v preteklosti vztrajali, da se preganja vse tiste, ki pomagajo ubežnikom. Vemo, da je bila leta 2006 izgubljena priložnost, da bi ga priprli. Po tem dogodku smo sicer priprli nekaj članov njegove mreže. Danes je prekmalu, da bi govorili o tem, kdo so ti člani."

O prijetju Mladića Brammertz ni želel govoriti, saj pravi, da je le-to rezultat dolgotrajnega preiskovalnega dela srbskih oblasti, "deloma tudi v sodelovanju z mojo ekipo, ki je ves čas delala na terenu".

"Upamo, da so naša priporočila kaj doprinesla k temu. Hkrati pa priznavamo, da so srbske oblasti izpolnile svoje mednarodne obveze," je še povedal tožilec in izrazil upanje, "da oblasti v Srbiji nadaljujejo s prizadevanji ter ujamejo še zadnjega ubežnika Gorana Hadžića".

So za njegovo skrivališče vedeli?
Že aprila lani je namreč glavni urednik sarajevskega časopisa Slobodna Bosna Senad Avdić zapisal, da se vojni zločinec skriva blizu Zrenjanina. Po takratnih virih iz varnostne službe so Mladića videli na tamkajšnji kravji farmi.

V Haagu so že imenovali trojico sodnikov, ki bo sodila Ratku Mladiću.
Ti so 68-letni Christopher Flügge iz Nemčije, 66-letni Bakone Justice Moloto in 63-letni Alphons Orie, ki je hrvaškega generala Anteja Gotovino obsodil na visoko zaporno kazen.

Mladić se je tako po vsej verjetnosti prosto gibal po okolici, saj so ga videli tudi na gradbišču. Kot je za 24sata.hr dejal Avdić, mu je podatke posredoval vir, ki ga je tam videl.

Slednji je tako informacije prodajal tako bosanskim in srbskim varnostnim službam. Informacijo je skupaj s fotografijo ponudil srbski varnostni službi in tako upal, da bo dobil več milijonov evrov vredno nagrado. Podatke je posredoval tudi v Haag.

Slobodna Bosna je lani tudi natančno opisala videz Mladića, ki se je ob četrtkovi aretaciji izkazal za pravilnega.

Srbiji čestitke iz VS ZN
Srbija je z Mladićevo aretacijo jasno izkazala svojo pripravljenost za sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, so poudarili v New Yorku.

Mladić še vedno ostaja v priporu v Beogradu.

Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v Haagu naj bi ga izročili v prihodnjem tednu.

Datuma zaradi varnostnih razlogov srbske oblasti ne želijo izdati.

VS ZN je v petek zvečer tudi pohvalil namero Srbije, da Mladića izroči haaškemu sodišču. Kot je še zapisano v sporočilu za javnost sedanjega predsedujočega VS ZN, Francoza Gerarda Arauda, VS ZN "čestita srbskim oblastem za aretacijo".

Hkrati je VS ZN izrazil upanje, da bosta Mladićeva aretacija in njegova izročitev haaškemu sodišču prispevali k spravi v regiji in regijo približali evropski perspektivi.

Na begu 16 let
Mladića so srbske varnostne sile po 16 letih na begu v četrtek zjutraj aretirale v Lazarevu na severu Srbije. Zdaj 69-letni Mladić je obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH in najhujšega genocida po drugi svetovni vojni, v katerem je bilo v Srebrenici leta 1995 ubitih več kot 8000 Bošnjakov.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.