Vse skupaj je drugi steber bančne unije, ki naj bi obnovila zaupanje v evropske banke in s tem na splošno v območje evra ter preprečila nove krize.
Potem ko so finančni ministri Evropske unije konec junija dosegli dogovor o novih pravilih za sanacijo in likvidacijo bank brez obremenitve davkoplačevalcev, ki jih sicer usklajujejo še z Evropskim parlamentom, bo zdaj komisija predlagala še organ, ki bo bdel nad izvajanjem teh pravil.
Nova pravila določajo, da bodo pri prevzemanju bremen pri reševanju bank delničarji, upniki, varčevalci z več kot sto tisoč evri na računu in nacionalni skladi iz prispevkov bank na vrsti pred davkoplačevalci. Vloge pod sto tisoč evri bodo nedotakljive.
Sklade bodo morali vzpostaviti prej
Poleg tega od članic terjajo tudi vnaprejšnjo vzpostavitev skladov za reševanje, ki se bodo napajali iz prispevkov bank. Nacionalni skladi bodo morali v desetih letih po vzpostavitvi vsebovati 0,8 odstotka kritih vlog vseh kreditnih ustanov, ki delujejo v državi.
Pričakovati je, da bo komisija predlagala, naj novi organ deluje pod njenim okriljem, medtem ko ima na primer osrednjo vlogo pri enotnem bančnem nadzoru, prvem stebru bančne unije, Evropska centralna banka. Tretji steber bančne unije bo enotni okvir shem za zavarovanje denarnih vlog.
