Želja po pravičnejšem svetovnem redu

Kot je prejšnji teden povedala predstavnica za odnose z javnostmi ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, Natalija Timakova, je "Rusija mnenja, da je ta format precej obetaven tako politično kot ekonomsko". Obenem pa ni želela napovedovati, kakšni bodo širši učinki srečanja.

Analitiki so sicer mnenja, da se bodo Medvedjev, kitajski predsednik Hu Jintao, indijski premier Manmohan Singh ter brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva zavzeli za sodelovanje v okviru prizadevanj za boj proti svetovni finančni in gospodarski krizi ter širše, vendar pa je skupina BRIC institucionalno po njihovem še svetovna leta oddaljena od pomena obstoječih in uveljavljenih mednarodnih političnih in finančnih ustanov.

Za pravičen in demokratičen svetovni red
Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Andrej Nesterenko je napovedal, da se bodo voditelji v skupni izjavi zavzeli za "oblikovanje pravičnejšega in demokratičnejšega svetovnega reda", ni pa želel povedati, ali bo srečanje prvo v seriji rednih vrhunskih sestankov.

Po prepričanju strokovnjakov srečanje ne bo postreglo z oprijemljivimi rezultati, in to ne zgolj zato, ker je prvo, ampak tudi zaradi različnih interesov štirih držav, ki jih združuje le njihov vse večji gospodarski in posledično politični pomen. Čeprav želijo s svojim delovanjem vzpostaviti ravnotežje razvitim državam, kot so ZDA, članice EU in Japonska, pa njihovi pogosto nasprotujoči si interesi otežujejo oblikovanje skupnih politik.

Alternativa dolarju
So pa Rusija, Brazilija in Kitajska nedavno napovedale, da bodo skupaj kupile do 70 milijard dolarjev prvih obveznic Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v njegovi zgodovini. Omenjene države, še posebej Kitajska kot največja upnica ZDA, imajo trenutno velike dolarske zaloge. Dejstvo, da bodo obveznice IMF denominirane v posebnih pravicah črpanja (SDR), ki so košarica štirih valut – evra, jena, britanskega funta in ameriškega dolarja –, naj bi predstavljalo močno sporočilo ZDA, naj s politiko tiskanja denarja ne ogrozijo stabilnosti dolarja v času po krizi.

Čeprav sta si predvsem Rusija in Brazilija pred časom prizadevali za alternativo dolarju kot mednarodni nadomestni valuti, pa so ti pozivi v zadnjem času nekoliko potihnili, Kitajska kot najpomembnejša država v celotni zgodbi pa jih v strahu za svoje dolarsko premoženje nikoli ni preveč spodbujala. Če bi želele države BRIC oblikovati novo mednarodno nadomestno valuto, bi morale biti tudi precej bolj gospodarsko povezane.

Države BRIC predstavljajo okoli 25 odstotkov svetovnega ozemlja, 40 odstotkov svetovnega prebivalstva in 15 odstotkov bruto domačega proizvoda.