Zveza Nato odhaja iz Libije

S tem spoštuje resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki določa, da se mandat za mednarodno posredovanje v Libiji zaključi danes ob 23.59 po libijskem času. To med drugim pomeni, da bo Libija s 1. novembrom znova imela nadzor nad svojim zračnim prostorom in vsemi vojaškimi operacijami.

V Libijo je nekaj ur pred uradnim zaključkom Natove misije prispel generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen. "Danes opolnoči se bo zaključila operacija Združeni zaščitnik. A obenem smo jasno povedali, da bo Nato na zahtevo novega političnega vodstva v Libiji pripravljen pomagati državi pri prehodu v demokracijo," je pojasnil Rasmussen, ki pa po lastnih besedah ne misli, da bo Nato v Libiji igral pomembno vlogo, tudi potem ko bodo njegovi vojaki zapustili državo, saj bodo nadaljnjo strokovno pomoč državi po njegovem mnenju odtlej vodili Združeni narodi.

Operacija z namenom zaščite civilistov

Namen večmesečne operacije je bilo izvajanje območja prepovedi letenja nad Libijo in zaščita civilistov pred napadi sil libijskega samodržca Moamerja Gadafija. V operaciji je sodelovalo 18 držav zavezništva, zračne napade pa so izvajala letala osmih držav članic - ZDA, Velike Britanije, Francije, Kanade, Belgije, Italije, Danske in Norveške.

Največ denarja porabile ZDA

Največji delež stroškov za operacijo je prispevale ZDA z 1,1 milijarde dolarjev. medtem ko je Velika Britanija prispevala okoli 480 milijonov dolarjev, Francija pa okoli 420 milijonov dolarjev. V

Več držav, med njimi stalni članici VS ZN Rusija in Kitajska, Natu očita, da je s svojimi napadi v Libiji presegel mandat VS ZN, v zavezništvu to zavračajo in operacijo Združeni zaveznik ocenjujejo kot eno najuspešnejših doslej.

V četrtek soglasno sprejeta resolucija VS ZN o koncu mandata za mednarodno posredovanje v Libiji je sicer sledila dokončni zmagi sil prehodnega nacionalnega sveta v Libiji. Te so namreč pred tednom in pol po dolgotrajnih bojih uspele zavzeti mesto Sirta, še zadnjo utrdbo Gadafiju zvestih sil, pri čemer je bil ubit tudi sam Gadafi. Pri ujetju samodržca je bila sicer še enkrat pomembna pomoč Nata, saj so zavezniška letala napadla konvoj, v katerem je ta skušal zbežati.