Po požaru v Centru za ravnanje z odpadki v Puconcih marca letos, v katerem je zgorela lahka frakcija gorljivih odpadkov, so se vnovič okrepili pozivi zbornice komunalnega gospodarstva in centrov za ravnanje z odpadki k ureditvi področja obvezne državne gospodarske javne službe sežiga komunalnih odpadkov.
Deležniki so opozarjali tudi na posledice tega, da cementarne v tujini zaradi ohlajanja gospodarske rasti na področju gradbeništva delajo z zmanjšano močjo, zato posledično ne potrebujejo alternativnih goriv, ki jih pridobijo iz omenjene lahke frakcije, ki nastane v regijskih centrih za obdelavo komunalnih odpadkov.
Iz tujine niti ena ponudba
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je sredi oktobra objavilo mednarodni razpis, s katerim so iskali najmanj tri izvajalce za prevzem, odvoz in sežig gorljivih komunalnih odpadkov iz regijskih centrov ter odvoz in sežig digestata iz anaerobne obdelave komunalnih odpadkov z novim letom. Ponudbe so do konca novembra, ko se je iztekel rok, poslala zgolj slovenska podjetja, medtem ko iz tujine ni prispela nobena.
V primeru gorljivih komunalnih odpadkov je ministrstvo zgornjo mejo cene omejilo na 180 evrov za tono, v primeru digestata pa na 185 evrov za tono. Glavni razlog za to, da naročila na koncu ni oddal nobenemu od sodelujočih podjetij, pa je bilo v tem, da so vse prejete ponudbe "bistveno presegle zagotovljena sredstva posameznih naročnikov", so za STA pojasnili na ministrstvu. Po njihovih navedbah je odločitev o zavrnitvi vseh ponudb postala tudi že pravnomočna. Ob tem so priznali, da so cene iz prispelih ponudb presenetile tudi njih. "Z razpisom smo želeli privabiti ponudnika za daljše časovno obdobje in večjo količino in seveda za predvideno ceno na tono," so dodali.
Sodelujoča podjetja na razpisu - Surovina, Saubermacher Slovenija, Dinos, Oe-Eko, Kostak - sumijo tudi kartelnega dogovarjanja o cenah, zaradi česar so oddali prijavo na Javno agencijo RS za varstvo konkurence.
Informacij o tem, zakaj se na razpis ni prijavilo nobeno tuje podjetje, nimajo. Prav tako ne verjamejo, da bi k temu prispevalo dejstvo, da razpis ni bil preveden v angleški jezik. So pa razložili, da so o razpisu obvestili slovenska veleposlaništva v tujini ter jih pozvali, da o njem seznanijo relevantne deležnike.
Na ministrstvu medtem še niso sprejeli odločitve o morebitni ponovitvi razpisa. "Trenutno odvozi odpadkov v tujino potekajo in ni zastojev, kar je bil pred pol leta tudi eden od glavnih razlogov za odločitev glede razpisa," so poudarili.
Zbornica: razpis pokazal, da v tujini ni interesa za sežig slovenskih odpadkov
Direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije (ZKGS) Sebastijan Zupanc je za STA ocenil, da se je v mednarodnem razpisu znova izkazalo to, na kar opozarjajo že več let - da v tujini ni interesa za energetsko izrabo slovenskih odpadkov in da mora Slovenija postati samozadostna tudi na področju energetske izrabe odpadkov.
Na vprašanje, ali so cene, ki so jih ponudila podjetja, odražale realno stanje na trgu, pa je dejal, da so morali ponudniki "jamčiti ceno za večletno obdobje in so ta tveganja vključili v ponudbeno ceno".
Po mnenju Združenja predelovalcev komunalnih odpadkov GIZ Slocero, v katerega se povezuje osem regijskih centrov za ravnanje z odpadki po državi in kjer so tudi sodelovali pri pripravi mednarodnega razpisa, pa je na zvišane cene v prispelih ponudbah "diametralno vplival sam postopek zagotavljanja količin in cene". "Posamezni regijski centri smo uspeli za poslovno leto 2026 izpogajati bistveno nižje cene. Seveda pa ekonomija obsega in logistika znatno vplivata na končno ceno," je pojasnil predsednik združenja Maksimilijan Tramšek.
Dejstvo, da ministrstvo ni pridobilo nobene ponudbe tujih ponudnikov, pa je komentiral z besedami, da je "sama objava razpisa brez predhodne raziskave mednarodnega trga ponudnikov že v osnovi napačno zastavljena".
Glede v medijih izrečenih očitkov enega od sodelujočih podjetij o nejasnosti razpisa in da so njegove pripravljavce ves čas opozarjali na višje ponudbene cene, pa je Tramšek dejal, da so se zasebna podjetja do sedaj na njihove razpise prijavljala z bistveno nižjimi prevzemnimi cenami. "V raziskavi trga se je za nas postavila ekonomsko spremenljiva cena 180 evrov po toni in menimo, da je bil cilj razpisa jasen. Ministrstvo je iskalo izvajalca državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov za obdobje do izgradnje lastne infrastrukture za energetsko izrabo odpadkov," je poudaril.
O posledicah neuspelega razpisa za regijske centre za ravnanje z odpadki pa je Tramšek dejal, da bodo morali ti sprejemati poslovna tveganja za neizvajanje državne javne službe. "Soočali se bomo z negotovostjo, prevzemanja gorljivih odpadkov v tujino ter vsak po svoje iskali prevzemnike," je navedel. Podobno meni tudi Zupanc, ki opozarja tudi na vnovično možnost pojava požarov. "Če se bodo gorljivi odpadki zopet kopičili v regijskih centrih, bo to predstavljalo tveganje za ponovitev požarov zaradi samovžiga gorljivih odpadkov, kot smo jim bili priča v preteklosti," je opozoril.
Tako v ZKGS kot tudi v združenju GIZ Slocero sicer izpostavljajo, da trenutno odvoz gorljivih odpadkov poteka zadovoljivo.
Javni razpis za izbor koncesionarjev za sežig odpadkov še v teku
Glede prihodnjih potez ministrstva pa oboji poudarjajo nujnost čimprejšnje vzpostavitve delujoče obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov oz. čimprejšnjo podelitev koncesij za energetsko izrabo odpadkov mestom Ljubljana, Maribor in Celje. Tramšek se je pri tem zavzel tudi za "postavitev cene, ki mora biti za vse državljane enaka".
"Z izgradnjo primernih objektov za energetsko izrabo odpadkov skladno z najvišjimi okoljskimi standardi bomo problem gorljivih odpadkov v državi rešili," je prepričan Zupanc. Da si bo država s tem zagotovila stabilen sistem ravnanja z odpadki, meni tudi Tramšek. "Če bomo pričakovali, da bodo za naše odpadke poskrbeli drugi, potem bomo zanje zelo drago plačali," je dodal.
Kot kratkoročno rešitev Zupanc izpostavlja zagotovitev izvajalca gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov v tujini. "Ker je mednarodni trg sežiganja komunalnih odpadkov nepredvidljiv, se bo verjetno morala v dvostranske meddržavne dogovore vključiti politika na najvišji ravni," je ocenil.
Javni razpis za izbiro koncesionarjev za izvajanje te gospodarske javne službe je sicer okoljsko ministrstvo objavilo na začetku avgusta. Rok za prijave se izteče 9. februarja 2026, dan zatem pa bo potekalo odpiranje ponudb. V okviru razpisa bodo izbrali tri koncesionarje. Poleg širitve zmogljivosti obstoječe v Celju sta napovedani še novi sežigalnici v Ljubljani in Mariboru.
in zakaj sploh rabimo zežigalnice ? imamo lidl in hofer ki samo uvažata gore plastike. zakaj jo ne peljeta nazaj, ko imajo švabi tako lepe odkupne cene. en lep predpis- STEKLO. kolk lepše je popit pivo iz steklenice kot pa… ...prikaži več iz pločevinke, katera ima posvinjan pokrov po defoltu. hecno najboljša olja in vina so še lahko v steklenicah drugo pa ne. in tole ne morem verjet- primer liter templa v steklenici je držaji kot pa liter templa v plastiki. halo država !!!!
saj ne rabimo sežigalnic.... za to poskrbijo tisti, ki zbirajo odpadke... Saj se spomnite na Dolenskem, odpadki na kup, pa so malo zakuril in problem je šel na državna pleča... In lastnik tiste firma se je pohvalil, da tudi njegovim… ...prikaži večm vnukom ne bo treba delati, da je poskrbel zanje... In preiskovalci?