Divje reke, torej reke z večinoma nedotaknjenimi tokovi brez jezov, na Balkanu hitro izginjajo, je pokazala raziskava nevladnih organizacij Riverwatch in Euronatur. Hidroelektrarne, jezovi in črpanje sedimentov povzročajo stalno erozijo nekaterih zadnjih neokrnjenih evropskih vodnih poti.
Na Balkanu so nekatere najčistejše in najbolj divje reke v Evropi, ki so bistvenega pomena za biotsko raznovrstnost celine. Vendar pa jih porast infrastrukturnih projektov vse bolj ogroža, sta nevladni organizaciji zapisali v raziskavi.
Na Balkanu jih je vse manj, saj je v zadnjih letih celotna regija doživela razcvet malih hidroelektrarn. Vlagatelji namreč iščejo zanesljive in obnovljive vire energije. Po podatkih omenjenih nevladnikov iz leta 2024 je na Balkanu približno 1800 hidroelektrarn, načrtovanih pa je še več kot 3000 z njimi povezanih gradbenih projektov.
Delež divjih rek med vsemi v regiji se je tako med letoma 2012 in 2025 zmanjšal za sedem odstotnih točk na 23 odstotkov skupne dolžine rečnih strug, kar predstavlja izgubo skoraj 2500 kilometrov nereguliranih rečnih strug.
Te reke so po navedbah nevladnikov še posebej ogrožene v Bosni in Hercegovini ter Albaniji. V slednji se je njihov delež med letoma 2012 in 2025 zmanjšal za 28 odstotnih točk na 40 odstotkov.
Ob tem so v organizacijah kot pozitivno izpostavili odločitev albanskih oblasti iz leta 2023, da reko Vjoso razglasijo za narodni park. Ob njej ni večjih mest ali industrije, njena struga pa je ohranjena v naravnem stanju, zato jo pogosto izpostavljajo kot zadnjo veliko divjo reko v Evropi. Na Vjosi je bila načrtovana gradnja številnih jezov, kar pa se zaradi razglasitve za narodni park ne bo zgodilo.
