Z današnjim dnem se pod okriljem ministrstva za naravne vire in prostor začenja meseca prostora. Z letošnjim sloganom Premišljeno v prostor pristojni vabijo javnost k razmisleku o trajnostnem urejanju prostora v luči krožnega gospodarstva. Začetek meseca prostora zaznamuje tudi obeležitev svetovnega dneva bivalnega okolja.
Kako se ljudje odzivajo na krize
Na ministrstvu za naravne vire in prostor želijo z letošnjo tematiko meseca prostora poudariti pomen premišljenega, dolgoročno usmerjenega in odgovornega ravnanja s prostorom tako v urbanih kot tudi podeželskih okoljih. "Prostor je omejen vir. Vsaka odločitev o njegovi rabi ima dolgoročne posledice: za naravo, gospodarstvo, kakovost bivanja in družbo kot celoto," so posvarili.
V oktobru se bodo pod okriljem meseca prostora, ki poteka 12. leto zapored, zvrstile različne aktivnosti - od konferenc, pogovorov s strokovnjaki do ustvarjalnih delavnic.
"Mesec prostora je priložnost za povezovanje stroke, občin, šol, nevladnih organizacij in vseh, ki prostor soustvarjamo - torej nas vseh," izpostavljajo na ministrstvu. Vse zainteresirane deležnike ob tem vabijo, da se jim pridružijo tudi s svojimi dogodki, s katerimi bodo skupaj osvetlili aktualna vprašanja prostorskega in urbanega razvoja, urejanja prostora, arhitekture ter trajnostne gradnje.
Mesec prostora se sicer začenja z obeležitvijo današnjega svetovnega dneva bivalnega okolja, končuje pa s svetovnim dnevom mest, ki bo 31. oktobra.
Svetovni dan bivalnega okolja, ki ga tradicionalno obeležujemo vsak prvi ponedeljek v oktobru, so Združeni narodi razglasili leta 1985, s čimer so želeli poudariti temeljno pravico vsakogar do ustreznega bivališča. V okviru letošnjega še posebej poudarjajo pomen odzivanja na krize, ki prizadenejo urbana območja, vključno s podnebno in konflikti, ki prispevajo k spodbujanju neenakosti med ljudmi.
Slovenija na drugem mestu. Tako velika so slovenska stanovanja
"Vedno več ljudi je zaradi konfliktov, politične nestabilnosti, podnebnih sprememb in gospodarskih negotovosti pregnanih iz svojih domov, rekordnih 122 milijonov ljudi pa je razseljenih proti njihovi volji. V vse bolj urbaniziranem svetu postaja razseljevanje prebivalstva urbani pojav," so poudarili pri ZN in opozorili tudi na obremenitve lokalnih okolij zaradi posledic širjenja mest.
Med poudarki svetovnega dneva bodo zato med drugim trajnostne rešitve pri urbanem prostorskem načrtovanja, vključujoče upravljanje s prostorom in izpostavljanje vloge lokalnih oblasti.
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat iz leta 2023, ki jih je ta teden objavil Statistični urad RS, je v Sloveniji v mestih živelo 19 odstotkov prebivalcev, kar predstavlja enega najmanjših deležev v EU. Po deležu podeželskih prebivalcev, ki dosega 45 odstotkov, pa se Slovenija uvršča na drugo mesto, takoj za Slovaško. Največ mestnih prebivalcev je imel Ciper (60-odstotni delež), ob upoštevanju prebivalcev manjših mest in predmestij pa Malta (97-odstotni delež).
V povprečno največjih stanovanjih so leta 2023 živeli na Cipru (150 kvadratnih metrov), v Belgiji (146 kvadratnih metrov) in Luksemburgu (140 kvadratnih metrov), v najmanjših pa v Romuniji (55 kvadratnih metrov), Litvi (75 kvadratnih metrov) in Estoniji (81 kvadratnih metrov). V Sloveniji so naseljena stanovanja v povprečju merila približno 104 kvadratne metre. Razlog je po pojasnilih statistikov predvsem v tem, da je v Sloveniji več kot polovica stanovanj v enostanovanjskih hišah.
dezurni@styria-media.si
