Kako neporabljene kmetijske pridelke in viške hrane z inovativnimi pristopi usmeriti do potrošnikov, je bila tema enega od posvetov na sejmu Agra v organizaciji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. V ospredju odgovora je povezovanje kmetov, strokovnjakov in drugih deležnikov ter razvoj skupnih rešitev za predelavo manjših količin pridelkov.
Pridelek, ki ni proabljen ...
Kot je povedala Mojca Bizovičar s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, so želeli udeležencem predstaviti predvsem način razmišljanja o tem, kako lahko izdelek ali pridelek, ki ni bil porabljen, na inovativen način pride do potrošnika. Pri tem so se povezali z Alenko Puh iz skupine Etri, ki ima po njenih besedah na tem področju veliko izkušenj. Puh je poudarila, da so zavržki hrane povezani tudi s spremembami potrošniških navad.
Pridelava in predelava hrane sta od potrošnika bolj oddaljeni, ljudje pa so se po njenih besedah odmaknili od sezonske prehrane in načinov shranjevanja ter predelave hrane, ki so bili nekoč bolj običajni. Poseben izziv je po njenem pri pridelkih, ki zaradi zahtev kupca ne ustrezajo dogovorjenim standardom, čeprav so povsem uporabni. Kot primer je navedla korenje, ki ga trgovec ne želi, ker potrošnik pričakuje korenje pravilne oblike.
Takšen pridelek bi bilo mogoče namesto zavržka predelati, denimo v korenčkovo juho. Ena od rešitev, ki jo razvijajo v skupini Etri, je tako imenovana mini tovarna hrane v okviru Biotehniške fakultete. Namenjena je tudi kmetom, ki imajo manjšo količino pridelka, ki ga niso uspeli prodati, in se jim ne splača investirati v lastno opremo. V mini tovarni dobijo podporo živilskega tehnologa, znanje, delovno silo in potrebno opremo za predelavo.
Po besedah Puh bi se lahko kmetje pri takšni predelavi povezovali tudi pri skupnem nastopu na trgu. Tako bi lahko v skupni trgovinici poleg svežih pridelkov ponujali tudi izdelke iz viškov oziroma pridelkov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče prodati. Kot primer sodelovanja različnih podjetij je navedla sladoled iz kuhane čičerike, pri katerem nastajajo stranski produkti, ki jih je mogoče uporabiti za druge namene.
Eden od kmetov je na ostankih kuhane čičerike recimo gojil gobe, drug startup pa ostanke fermentira v fermentiran namaz. Po njenem gre za model, v katerem se lahko različna podjetja povežejo v sodelovalni poslovni model. Puh je opozorila tudi na pomen skupne infrastrukture.
Mini tovarne bi lahko po njenem predstavljale sodobno različico strojnih zadrug, saj si posamezni kmet za manjše količine predelave težko privošči lastno opremo. Pri povezovanju bi lahko pomembno vlogo imela tudi digitalizacija, saj je pri preprečevanju izgub pomembno, da informacije o razpoložljivih pridelkih hitro pridejo do tistih, ki jih lahko uporabijo.
Ni potrebe, da postane "izgubljena hrana"
Bizovičar je ob tem opozorila, da tudi usmerjanje neustreznih pridelkov v krmo za živali ni vedno najboljša rešitev. Če se lahko pridelek, kot je recimo korenje neustrezne oblike, predela za prehrano ljudi, je to po njenem bolj smiselno, kot pa, da bi zgnil in postal krma za živali oziroma, kot rečejo temu, izgubljena hrana.
Puh je pomen takšnih rešitev povezala tudi s širšim vprašanjem ohranjanja podeželja. Po njenih besedah ne gre le za finančno vrednost hrane, ampak tudi za družbeno vrednost in ohranjanje poseljenosti. V okviru evropskega raziskovalnega projekta Rustic so zato razvijali tudi model, s katerim so merili vpliv tovrstnih rešitev na dostojanstvo starejših, ki so prejemali brezplačne obroke.
Kot primer družbenega pristopa je omenila tudi projekt Za dolgo mizo, pri katerem ljudje obroke iz viškov hrane pojedo skupaj z drugimi, ki jih prej niso poznali. Po njenem je mogoče na ta način povezati pridelavo, predelavo in potrošnjo ter hkrati ustvarjati družbeno vrednost. Po besedah Puh Slovenija pri preprečevanju zavržene hrane izstopa tudi v evropskem prostoru. Izpostavila je, da ima Slovenija kot edina država v Evropi nacionalni dan brez zavržene hrane, to je 24. april, omenila pa je tudi slovenske projekte, ki jih po njenih besedah prepoznavajo tudi v evropskih raziskovalnih projektih. "Ko smo v Bruslju na evropski komisiji povedali, kaj vse imamo in delamo, so rekli 'mi v Evropi govorimo, Slovenci delajo'," je zaključila Puh.
