Infrastruktura v prestolnici je vse manj kos razmeram, povezanimi s pogostimi in intenzivnimi nalivi. Padavine so tudi ob letošnjem, julijskem deževju zelo hitro zalile prometnejše podvoze v Ljubljani, tudi podvoz na Celovški cesti v bližini Tivolija, ki povezuje center mesta s Šiško.
Poplavljanje podvozov je mogoče pripisati kombinaciji intenzivnih padavin, (pre)polnega kanalizacijskega sistema in neustreznega odvajanja meteorne vode ter lokacijske ujetosti podvozov – ti so namreč pod nivojem okoliškega terena, zato voda težje odteka.
Padavinsko vodo bi morali obravnavati širše
A kakšne so možne dolgoročne rešitve, če sploh obstajajo? "Za pospešek k prilagajanju na pogostejše ekstremne nalive bi potrebovali sistemski pristop oziroma implementacijo modro-zelene infrastrukture na nivoju celotnih sosesk oziroma večjih ureditvenih območji, kjer bi padavinsko vodo obravnavali širše, izven parcelnih meja," meni dr. Matej Radinja z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
Izvedba t. i. deževnih vrtov je po njegovih besedah smiselna povsod, kjer imamo na voljo razpoložljiv prostor, zahtevo po čiščenju onesnažene padavinske vode (na primer iz cest in parkirišč) in enostavno izvedbo dotoka vode v deževni vrt.
Voda vanje praviloma doteka neposredno iz utrjenih površin – gravitacijsko, brez uporabe črpalk.
Praksa prehiteva zakonodajo
Radinja pravi, da so se na severnem delu Ljubljane, ki ima dobro ponikovalno sposobnost, že v preteklosti pogosto uporabljale ponikovalnice za ponikanje padavinske vode s streh.
"V zadnjem obdobju so se predvsem na večjih stavbah začele pojavljati tudi zelene strehe, ki so obvezne, ko govorimo o strehah, večjih od 400 m2. Zasledimo lahko tudi različne zadrževalne sisteme, ki se jih vgrajuje, če implementacija drugih rešitev ni mogoča," razloži sogovornik.
A vse našteto so ukrepi, ki se praviloma izvajajo na nivoju posameznega objekta oziroma investicije.
Modro-zelena infrastruktura medtem v zakonodaji ni posebej zastopana – ni prepovedana, a hkrati tudi ni predpisana. "To v praksi pomeni, da je modro-zelena infrastruktura še vedno lahko videna kot nekaj eksotičnega, kar vse vključene v načrtovanje odvrača od implementacije," meni strokovnjak s fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
"Tukaj praksa prehiteva zakonodajni okvir, saj ravno občine in investitorji z namenom sonaravnega prilagajanja na podnebne spremembe naročajo izvedbo modro-zelene infrastrukture. Nato pa se projektanti znajdejo pred težko nalogo, saj v Sloveniji nimamo standardov za načrtovanje modro-zelene infrastrukture. Projektanti po svoji najboljši presoji uporabljajo tuje standarde, ki pa niso vedno neposredno prenosljivi v slovensko okolje," zaplet opisuje sogovornik.
Kaj je modro-zelena infrastruktura?
Kot razloži Matej Radinja, so modro-zelena infrastruktura sonaravni decentralizirani sistemi, namenjeni upravljanju s padavinskimi vodami v mestih, ki hkrati opravljajo širok nabor ekosistemskih storitev, kot sta evaporativno hlajenje in povečanje biodiverzitete. Primeri tovrstne infrastrukture so zelene strehe, ponikovalnice, deževni vrtovi, infiltracijske kotanje, suhi zadrževalniki …
Majhne kotanje, v katere priteka deževnica
Primer modro-zelene infrastrukture sta deževna vrtova, ki so jih postavili na nekdanjem travniku Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Gre za majhne kotanje, pravi Radinja, kamor prek cevi priteka deževnica z bližnjih utrjenih površin.
"V našem primeru se v en deževni vrt steka padavinska voda iz parkirišča, v drugega pa voda s strehe. Voda se začasno zadrži v površinskem sloju deževnega vrta in se počasi infiltrira v filtrni substrat. V filtrnem substratu so posajene vlagoljubne rastline, ki prispevajo k čiščenju padavinske vode prek privzema v rastlinsko biomaso, filtracije in stabilizacije onesnaževal v sferi korenin ter ustvarjajo ugodno okolje za rast mikroorganizmov, ki so pomembni nosilci čiščenja. Nato voda prehaja v drenažni sloj, od koder se očiščena voda odvaja preko drenaže v Gradaščico," funkcijo deževnih vrtov opiše sogovornik.
In kakšne koristi, poleg odvajanja in ponikanja padavinskih voda, ponujajo deževni vrtovi?
"Deževni vrtovi z zadrževanjem vode izboljšujejo poplavno varnost območja, saj voda ne odteče hipoma v kanalizacijski sistem, ki je med nalivi zelo obremenjen. Posledično zmanjšujemo tudi pogostost delovanja kanalizacijskih razbremenilnikov, ki ob nalivih razbremenjujejo neočiščeno mešanico padavinske in komunalne odpadne vode neposredno v vodotoke."
"Poleg tega deževni vrtovi zagotavljajo evaporativno hlajenje okolice, kar je učinkovit ukrep za blaženje urbanega vročinskega otoka. Hkrati lahko deževni vrtovi s pestro zasaditvijo lokalnih rastlin pripomorejo k povečanju biodiverzitete," našteje Radinja.
Zanimanje je veliko, a je treba v odločitve vključiti tudi lokalne prebivalce
Opaža, da je zanimanja za tovrstne rešitve veliko, saj prilagajanje mest na podnebne spremembe postaja vse bolj aktualna tema – v nasprotnem primeru pa nas nanjo spomnijo ujme, od nalivov do suše in vročinskih valov.
Je pa pri načrtovanju modro-zelene infrastrukture, ki posega na širše območje in vpliva na večje število prebivalcev, po besedah sogovornika nujno vključevanje skupnosti in pravočasno komuniciranje. "V primeru nove vrste infrastrukture je to še bolj pomembno. Ravno temu je namenjena tudi izgradnja deževnih vrtov pri naši fakulteti, da si jih lahko vsak pogleda v naravni velikosti," dodaja.
Izgradnjo deževnih vrtov so sicer načrtovali v sklopu projekta Univerza v Ljubljani za trajnostno družbo (ULTRA), ki temelji na inter- in multidisciplinarnem sodelovanju med različnimi fakultetami na posameznih pilotnih projektih.
Izvedli so že predstavitve deževnih vrtov sodelujočim partnerjem, poteka tudi tečaj o načrtovanju modro-zelene infrastrukture za projektante iz prakse. "Deževni vrtovi so načrtovani kot učilnica na prostem, kjer bodo naši študenti lahko spremljali njihovo delovanje v sklopu študija," še pravi Radinja.
Zdaj pa si predstavljate v mestih to stoječo vodo - mlako polno komarjev🙄🥺