Zaradi segrevanja morja okužbe s smrtonosnimi bakterijami tudi v Evropi

Z začetkom poletja in naraščajočimi temperaturami morske površine Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) opozarja na sezonsko tveganje, ki ga predstavljajo bakterije iz roda Vibrio.

"Te bakterije naravno živijo v obalnih vodah, kjer se mešata slana in sladka voda – zlasti kadar so temperature visoke, slanost pa nižja. Takšni pogoji zaradi podnebnih sprememb postajajo vse pogostejši v številnih delih Evrope," sporočajo. 

Vrste bakterij Vibrio so poleti po njihovih navedbah pogosto prisotne v Baltskem morju, ki ima zaradi nizke slanosti še posebej ugodne pogoje za njihov razvoj: "A bakterije so bile odkrite tudi v Severnem morju ter na različnih zaprtih kopališčih in v ustjih rek. Ob nadaljnjem segrevanju morske površine po vsej Evropi se pričakuje, da se bodo vibriji širili še v druge obalne predele."

Kaj je vibrioza in kdo je posebej ogrožen

Vibriozo povzročajo različne vrste bakterij Vibrio, nekatere med njimi lahko vodijo do zelo resnih okužb:

• prehranske okužbe, povezane z uživanjem surovih ali premalo kuhanih školjk (zlasti ostrig),
• okužbe krvi, kadar bakterije skozi rane ali ureznine vstopijo v telo.

Posebej ranljive so osebe z oslabljenim imunskim sistemom ali kroničnimi boleznimi jeter.

Čeprav so okužbe z vibriji v Evropi še vedno razmeroma redke, so severne države ob Baltskem morju v zadnjih letih zabeležile porast primerov, posebej v poletjih z daljšimi vročinskimi valovi in povišanimi temperaturami vode: "Tako je bilo leta 2018 prijavljenih 445 primerov, kar je več kot trikrat več od letnega povprečja (126 primerov) med letoma 2014 in 2017."

Prepoznajte simptome in ukrepajte pravočasno

Simptomi vibrioze so odvisni od načina okužbe:

• Z uživanjem surovih ali premalo kuhanih školjk:  bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, vročina, mrzlica.
• Zaradi kopanja v okuženi vodi: vnetje ušes ali okužba kože (rdečina, oteklina, bolečina okoli rane).

Nezdravljene okužbe ran lahko vodijo do resnih zapletov, kot so:

• nekrotizirajoči fasciitis (»mesožerska bakterija«),
• okužba krvi (sepsa),
• amputacija okončin, zlasti pri ljudeh z osnovnimi boleznimi.

ECDC svetuje številne preventivne ukrepe

"Izogibajte se uživanju surovih ali slabo kuhanih školjk, zlasti ostrig. Vsi morski sadeži naj bodo dobro prekuhani," opozarjajo. 

"Če imate odprte rane, sveže piercinge ali ureznine, se izogibajte kopanju v slani ali brakični vodi – ali pa prizadeta mesta zaščitite z vodoodporno obvezo," svetujejo. 

"Če pride do nenamernega stika z morsko vodo ob prisotnosti poškodb, poškodovano območje takoj sperite s čisto, hladno vodo," dodajajo. 

Kot še opozarjajo, je obveščanje javnosti, zdravstvenega osebja in potnikov ključno za preprečevanje hudih okužb in zmanjševanje vpliva vibrioze na javno zdravje. ECDC poziva posameznike, naj bodo pozorni na simptome in naj v primeru težav po stiku z vodo, kjer uspevajo bakterije Vibrio, čim prej poiščejo zdravniško pomoč.

ECDC spodbuja tudi države z večjim tveganjem, naj vzpostavijo nadzorni sistem za spremljanje te bolezni, saj obstaja verjetnost, da je vibrioza podcenjena, oziroma številni primeri niso prijavljeni.

Spremljanje grožnje: vloga ECDC

Vsako poletje ECDC spremlja okoljske pogoje, ki omogočajo razrast vibrijev v Baltskem morju, in redno objavlja posodobitve v okviru poročila o nalezljivih boleznih (Communicable Disease Threat Report) in interaktivnega orodja Vibrio Map Viewer. To orodje uporablja satelitske podatke v realnem času (o temperaturi in slanosti morja), s katerimi ocenjuje okoljsko primernost za bakterije Vibrio in nudi pregleden prikaz potencialnih tveganj po državah.

dezurni@styria-media.si