Od leta 2019 je v Sloveniji prepovedana brezplačna delitev plastičnih vrečk v fizičnih trgovinah. Cilj je bil znižati porabo pod 40 vrečk na osebo letno. Če smo tukaj dosegli napredek, pa težavo predstavlja sekundarna embalaža spletnih modnih pošiljk. Spletna modna industrija še vedno ustvarja vse več plastičnih odpadkov.
DS Smith s kampanjo "Let Plastic Go Out of Fashion" (Naj gre plastika iz mode, op. p.) opozarja na hitro rastoči problem plastičnih ovojev in vrečk v spletni prodaji oblačil in obutve. Po podatkih raziskave, ki jo je za DS Smith izvedlo podjetje Development Economics, naj bi bilo do leta 2030 na šestih največjih evropskih trgih (Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Italija, Španija in Poljska) porabljenih več kot 22 milijard plastičnih vrečk za sekundarno embalažo spletnih modnih pošiljk – skoraj 10 milijonov na dan. Le 7 odstotkov teh vrečk se reciklira, kar 93 odstotkov pa jih konča na odlagališčih ali v sežigalnicah. Tudi v Sloveniji, kljub ukrepom za zmanjšanje uporabe plastike, količina plastičnih odpadkov iz embalaže še narašča. Leta 2022 je vsak prebivalec ustvaril rekordnih 26,9 kg.
Na Poljskem in v Španiji je kar 98 % pošiljk še vedno pakiranih v plastično embalažo. V Nemčiji delež embalaže na osnovi naravnih vlaken, kot sta papir in karton, ne preseže 10 %. V prihodnjih letih se pričakuje najhitrejšo rast uporabe plastičnih vrečk prav na Poljskem (za 102 %) in v Španiji (za 78 %).
Široko dostopna alternativa
Pri DS Smith rešitev vidijo v zamenjavi sekundarne plastične embalaže s papirjem in kartonom. Embalaža na osnovi naravnih vlaken in papirja je široko dostopna alternativa, ki je pogosto tudi 100-odstotno reciklabilna. Poudarjajo tudi pomen optimizacije velikosti embalaže. Raziskava DS Smith je pokazala, da se vsako leto v Združenem kraljestvu zaradi neustrezno prevelikih embalaž transportira 85 milijonov kubičnih metrov zraka, kar predstavlja volumen večji kot 34.000 olimpijskih bazenov. To povzroča skoraj 5 milijonov nepotrebnih dostavnih poti in 86.071 ton presežnih emisij CO₂ letno.
Modni velikan Zalando je s pomočjo DS Smithovih rešitev uspešno in v celoti prešel na papirnato embalažo za spletne pošiljke – tudi v Sloveniji. Po podatkih Zalanda je ta prehod na recikabilno embalažo prinesel kar 16-odstotno povečanje zadovoljstva strank.
Potrošniki naklonjeni spremembi
Tudi potrošniki si želijo sprememb. Po podatkih anketne raziskave, ki jo je v šestih državah februarja 2025 izvedlo podjetje Censuswide, kar 74 % vprašanih meni, da bi morali plastične vrečke v spletnh modnih trgovinah opustiti, če obstajajo alternative. 67 % potrošnikov ima raje papirnato ali kartonsko embalažo kot plastično, 51 % pa jih zaradi količine plastične embalaže, v katero so zapakirani modni izdelki v spletni prodaji, čuti krivdo. Pri tem potrošniki odgovornost za spremembo največkrat pripisujejo proizvajalcem embalaže (41 %), sledijo trgovci (35 %) in vlade (23 %).
Inovativne papirnate rešitve
DS Smith tudi preko razvojnikov v Sloveniji razvija in trži več inovativnih papirnatih rešitev za sekundarno embalažo, kot so kartonaste kuverte Fastpak ter poštne škatle Tape Back in Safe Sender. Pri DS Smith ob tem izpostavljajo: "Na voljo je že veliko papirnih in kartonskih alternativ za sekundarno embalažo, zato je najbolj smiselno, da se najprej osredotočimo prav na ta segment. Menimo, da lahko tako mi kot tudi spletne modne blagovne znamke naredimo več. S tem bomo povečali stopnjo recikliranja in zagotovili daljšo življenjsko dobo materialov."
Trajnostne rešitve razvijajo tudi za druge sektorje. V farmaciji na primer ponujajo varno, polnorecikabilno - okolju prijazno embalažo, skladno z visokimi standardi industrije, izpostaviti pa velja tudi sodelovanje s Skupino Panvita, kjer so s kartonsko embalažo "Easy Bowl" zmanjšali porabo plastike za do 85 %. Z nekaterimi največjimi podjetji iz industrijskega sektorja, kot so TPV, Danfoss in BSH, pa intenzivno razvijajo zaščitne elemente in inserte iz valovitega kartona, ki bodo nadomestili stiroporne. Z novo kampanjo želi DS Smith okrepiti pritisk na spletne trgovce in zakonodajalce ter spodbuditi hitrejši prehod na trajnostne embalažne rešitve, tudi v zavedanju potrošnikov.
"Od leta 2019 je v Sloveniji prepovedana brezplačna delitev plastičnih vrečk v fizičnih trgovinah." A v psihičnih pa jih lahko uporabljajo?