Svetovni dan Zemlje, ki ga zaznamujemo 22. aprila, bo letos potekal pod geslom Naša moč, naš planet. Tokrat v ospredje postavlja kolektivno moč posameznikov in skupnosti pri doseganju pozitivnih sprememb. Vrstijo se tudi pozivi k prehodu na obnovljive vire energije. Cilj je potrojiti svetovno proizvodnjo čiste električne energije do leta 2030.
Slovenija prvič presegla 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov
Skoraj polovico potreb po energiji v Sloveniji pokrijemo z uvozom. Leta 2023 je bil delež uvožene energije 48-odstoten, so pred dnevom Zemlje zapisali na statističnem uradu. V strukturi oskrbe z energijo sicer prevladujejo naftni proizvodi s 34-odstotnim deležem, sledita jedrska energija (23 odstotkov) ter energija iz obnovljivih virov skupaj s hidroenergijo (nekaj manj kot 21 odstotkov).
Pri bruto končni rabi energije je Slovenija leta 2023 s 25,1 odstotka prvič (brez uporabe mehanizma statističnega prenosa) presegla 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov.
V Sloveniji smo leta 2023 največ električne energije proizvedli v jedrski elektrarni in hidroelektrarnah (po 35 odstotkov), medtem ko smo je v termoelektrarnah pridobili 23 odstotkov, v sončnih in vetrnih skupaj pa nekaj manj kot sedem odstotkov. Delež tako pridobljene električne energije se v zadnjih letih povečuje, še leta 2014 je znašal le nekaj več kot odstotek, so dodali statistiki.
K izpustom toplogrednih plinov po njihovih pojasnilih v veliki meri prispeva prav proizvodnja električne in toplotne energije ter pare iz fosilnih goriv. Leta 2022 je v oskrbi z električno energijo, plinom in paro nastalo 3,5 milijona ton ali 27 odstotkov emisij ogljikovega dioksida. Ta delež se je sicer v 10-letnem obdobju zmanjšal, leta 2013 je namreč v tem področju dejavnosti nastalo 5,8 milijona ton ali 41 odstotkov vseh v tem letu nastalih emisij ogljikovega dioksida.
Nasprotno se povečujeta količina in delež emisij ogljikovega dioksida, ki izvirata iz cestnega, ladijskega in zračnega transporta. Leta 2013 je tako v transportu skupno nastalo 4,3 milijona ton emisij ogljikovega dioksida ali 30 odstotkov vseh, leta 2022 pa 5,4 milijona ton ali 43 odstotkov vseh v tem letu nastalih emisij ogljikovega dioksida.
Skupna količina emisij ogljikovega dioksida sicer upada od leta 2017. Leta 2022 je znašala 12,7 milijona ton ali tri odstotke manj kot v letu prej oz. 10 odstotkov manj kot leta 2013.
Z okoljskimi davki je leta 2023 država zbrala skupno skoraj 1,8 milijarde evrov ali sedem odstotkov več kot leto prej. Največji delež teh, 81 odstotkov ali 1,5 milijarde, je bil zbran z davki na energijo, kamor se uvrščajo zlasti trošarine na energente ter drugi davki na onesnaževanje z emisijami ogljikovega dioksida. Sledili so davki na promet z 12-odstotnim deležem oz. 0,2 milijarde evrov ter davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov s tremi odstotki oz. 0,1 milijarde evrov.
Kot so še zapisali na statističnem uradu, je bilo leta 2023 za investicije v varstvo okolja namenjenih 474 milijonov evrov, kar je 17 odstotkov več kot leta 2014. Tekoči izdatki za varstvo okolja so se v tem obdobju zvišali za 105 odstotkov in so znašali nekaj več kot milijardo evrov.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲