Trajnostno
53 ogledov

Pomanjkanje ustrezne infrastrukture bo stvari bistveno podražilo

sežiganje odpadkov sežig odpadkov deponija Profimedia
Slovenske zmogljivosti sežiganja odpadkov so zelo majhne, kar je razlog za višje stroške in cene. Država bo morala v to kislo jabolko ugrizniti.

Na posvetu o trajnostnem ravnanju z odpadki so strokovnjaki, predstavniki večjih podjetij, organizacij in državnih institucij govorili o reševanju problematike z odpadki v Sloveniji. Kot je izpostavil prof. dr. Roland Pomberger, vodja Katedre za tehnologijo predelave odpadkov in ravnanja z odpadki na Univerzi v Leobnu, Avstriji, ima Slovenija zelo majhne zmogljivosti sežiganja odpadkov. Posledično mora odpadke izvažati, kar pomeni, da plačuje visoke cene brez koristi energetske izrabe. 

Nekaterih odpadkov ni mogoče reciklirati, njihovo odlaganje na deponije pa prinese vrsto dolgotrajnih posledic za okolje, tudi emisije toplogrednih plinov. "Inteligentna termična izraba odpadkov je sestavni element modernega ravnanja z odpadki," je poudaril prof. dr. Pomberger. V okviru evropskih uredb, ki določajo pravni in tehnični okvir za sežiganje odpadkov, ni znanstvenih dokazov, ki bi neposredno povezovali sežiganje ali sosežiganje odpadkov, če so izvedeni v skladu s predpisanimi standardi, z okoljskimi ali zdravstvenimi težavami. 

Evropa vsako leto proizvede približno pet ton odpadkov na prebivalca, je povedal prof. dr. Filip Kokal, izr. prof. Katedre za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo na Univerzi v Mariboru. Od tega je samo dobra tretjina odpadkov učinkovito reciklirana. Do leta 2035 bodo morale države članice reciklirati vsaj 65 % komunalnih odpadkov in omejiti delež odpadkov, ki se odlagajo na deponije, na manj kot 10 %. Da bi te cilje dosegli, je treba poiskati alternativne rešitve, kot je termična izraba. Na ta način se materialni in energetski potenciali odpadkov izkoristijo za zadovoljevanje energetskih potreb prebivalstva in industrije, kar zmanjšuje odvisnost od uvažanja energentov.

deponija smeti odpadki Slovenija | Avtor: Epa Epa

Izzivi ravnanja z odpadki

Franc Dover, predsednik GIZ SLOCERO in direktor Javnega podjetja Snaga Maribor, je opozoril, da je Slovenija močno usmerjena v potrošništvo in nima zadostnih zmogljivosti za lastno energetsko oskrbo. "Pri storitvah, kot je ravnanje z odpadki, vseh izzivov ni mogoče rešiti le z dejavnostmi enega podjetja," je poudaril potrebo po sistematičnem pristopu. 

"Stroški in cene naraščajo. Prisiljeni smo izvažati odpadke v tujino, čeprav bi jih lahko doma uporabili za proizvodnjo toplote in električne energije," je dejal Dragan Trivunčević, predstavnik javnega podjetja VOKA Snaga. "Odpadke izvažamo v Bosno, Hrvaško in Madžarsko, saj v Sloveniji ni ustrezne infrastrukture. Če ne bomo imeli zmožnosti za termično izrabo, bodo ključne surovine v prihodnosti dražje kot danes," je dodal Jure Fišer, direktor podjetja Surovina. Darja Figelj, direktorica podjetja Interzero, je opozorila, da država neustrezno upravlja z odpadki. "Velik del embalaže, proizvedene v Sloveniji, konča v državah tretjega sveta," je dejala. Tam so zmogljivosti za učinkovito ravnanje z uvoženimi odpadki pogosto pomanjkljive. Opozorila je še, da "zakonodajo danes pišejo civilne iniciative, katerih interesi so netransparentni".

smeti center za obdelavo odpadkov odpadki | Avtor: Epa Epa

Termični izrabi se ne bomo mogli izogniti

Ljubljana je imela tri primerne lokacije za izgradnjo sežigalnic. "V letu 2007 je bila narejena prva študija potencialnih lokacij, po kateri se je izkazalo, da sta dve lokaciji najprimernejši. Prva je bila tik ob stoječi termoelektrarni-toplarni Ljubljana, druga pa ob Letališki cesti," je povedal Gregor Golja iz Energetike Ljubljana. Za lokaciji so bili že takrat sprejeti projektni načrti in opravljene prve študije, po katerih je le še termoelektrarna ostala v igri. Revizija, ki so jo leta 2022 opravili znotraj Energetike Ljubljana, je pokazala, da je bila prej izločena lokacija ob deponiji Barje bistveno bolj primerna. "Takrat je bila predvidena skupna toplotna moč te sežigalnice okoli 40 MW," po izgradnji regijskega centra za ravnanje z odpadki RCERO ter potencialnega uvoza iz še dveh regijskih centrov iz Jesenic in Zasavja bi bila toplotna moč "skoraj dvakrat večja - 73 MW".

"V naravi vsaka organska snov prej ali slej konča kot vir energije. Termična izraba je morda na dnu hierarhije, vendar se ji ne bomo izognili. Vsaka družba bo uspešna le, če bo znala rešiti svoje težave učinkovito. Problematiko pa je smiselno reševati čim bližje nastanka, da se izognemo transportu. Zato je tudi treba razmišljati o termični izrabi tam, kjer energijo potrebujemo. Na primer v večjem industrijskem objektu, kjer energija poganja proizvodne procese. Pri nas proizvajamo cement, surovino, ki jo kot družba potrebujemo. Cement lahko proizvajamo z uporabo fosilnih goriv ali pa z uporabo visokokaloričnih odpadkov. Če razmišljamo z vidika energetske učinkovitosti, je bolj smiselno uporabljati odpadke, ki nastanejo blizu nam, kot uvažati premog," je komentiral dr. Tomaž Vuk, predsednik uprave Alpacem Cement. 

neprevzeta komunalna odpadna embalaža smeti odpadki | Avtor: GZS - Zbornica komunalnega gospodarstva GZS - Zbornica komunalnega gospodarstva

Kislo jabolko ali rešitev za Slovenijo?

Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva na GZS, je omenil pomen glob, ki jih morajo države plačati v primerih plastike, ki je ne reciklirajo. "Ko se primerjamo z Evropo, je Slovenija relativno dobra. Ljubljana je bila prepoznana kot najboljša pri zbiranju komunalnih odpadkov, saj je infrastruktura za zbiranje odpadkov nad povprečjem," je povedal. Učinkovitost pa šepa glede energetske izrabe odpadkov. "Pri nas je premalo strokovne debate o tem. Vendar je termična izraba odpadkov za politiko kislo jabolko, v katero pa mora ugrizniti." Zupanc meni, da bi morala država "igrati bolj aktivno vlogo pri izgradnji te družbeno pomembne infrastrukture". 

Bernarda Podlipnik iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je v debati izpostavila pomen okoljske korektnosti in energetske samozadostnosti. Leta 2012 je MOPE predvideval gradnjo objektov za termično obdelavo odpadkov v Ljubljani in Mariboru, vendar se je projekt ustavil. Podlipnikova je poudarila problem učinkovitih nadzornih služb ob pojavu prekrškov ter potrebo po vključujoči komunikaciji in transparentnem informiranju vseh deležnikov. 

Avstrija velja za državo, ki ima izjemno močno zeleno politiko, kljub sežiganju odpadkov. Na začetku so se tudi v Avstriji srečevali s številnimi nasprotniki izgradnje prvih objektov za termično obdelavo odpadkov. "Gre za proces," pravi prof. dr. Pomberger. "Po izgradnji prve sežigalnice se je izkazalo, da ne povzroča negativnih posledic." Pomemben mejnik v ravnanju z odpadki v Avstriji je bila prepoved odlaganja na deponije leta 2004, kar je spodbudilo iskanje alternativnih rešitev za sežig in sosežig odpadkov, kar je podpiralo tudi avstrijsko ministrstvo za okolje.

Direktor ISR, Tine Kračun je izpostavil pomen zelene preobrazbe Evrope. Slovenija si svoj ugled v svetu gradi na promociji zelene politike in naprednega gospodarstva. "Da pa lahko ta dva koncepta uveljavljamo tudi v praksi, pa moramo vzpostaviti učinkovit in uravnovešen sistem upravljanja z odpadki. To bomo dosegli s sprejemanjem informiranih odločitev na podlagi pravih podatkov," je zaključil Kračun.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.