Podnebni zakon po oceni sveta predstavlja pomemben mejnik, saj cilja na dosego podnebne nevtralnosti Slovenije do leta 2045. Izpostavili so, da to zahteva nujno posodobitev dolgoročne podnebne strategije in celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, da bo bosta dokumenta zagotovila delovanje usklajeno z novimi cilji, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Poročilo o blaženju podnebnih sprememb medtem ugotavlja, da energetski sistem ostaja ključni steber prehoda, saj omogoča zmanjševanje rabe fosilnih goriv in krepitev energetske varnosti. Predvsem poraba energije v prometnem sektorju ostaja nerešen izziv.
Podnebni svet je med razpravo o poročilu poudaril, da je v prometnem sektorju treba izvesti dodatne ukrepe, ki bodo v naslednjih petih letih pripomogli k zmanjšanju emisij. Poleg tega je svet predlagal, da se v poročilu natančneje opredelijo učinki posameznih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb, ki so trenutno še precej splošni, in da se učinke ukrepov sproti meri.
Glede podnebnega cilja EU za 2040 je podnebni svet vlado pozval, naj se na prihajajočem zasedanju Sveta EU odločno zavzame za ambiciozen cilj 90-odstotnega zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov do leta 2040 glede na izhodiščno leto 1990.
Poleg tega podnebni svet priporoča, da Slovenija podpre sprejetje vsaj dveh ločenih ciljev za bruto zmanjšanje emisij in za neto sekvestracijo ogljikovega dioksida v sektorju rabe zemljišč. Svet nasprotuje uporabi mednarodnih mehanizmov prožnosti za doseganje emisijskih ciljev EU in odločno podpira cilje, ki temeljijo na domačem zmanjšanju emisij.
Izboljšati je treba komuniciranje podnebnih podatkov
Člani sveta so opozorili tudi na pripravo časovnega načrta za sprejetje strategije prilagajanja z vsemi vmesnimi koraki najpozneje do januarja 2027. Svet je predlagal izboljšanje dostopnosti in komuniciranja podnebnih podatkov glede na naraščajoč val dezinformacij, pozval k evalvaciji porabe sredstev podnebnega sklada ter opozoril na razkorak v časovnicah glede delovanja Termoelektrarne Šoštanj (do aprila 2027), prestrukturiranja savinjsko-šaleške regije in zapiranja premogovnika Velenje (do leta 2033).
Obenem opozarjajo, da se delež kmetijstva v skupnih emisijah dolgoročno povečuje, zato ta sektor postaja vse pomembnejši za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb. Pri pobudi za državni prostorski načrt za projekt drugega bloka krške nuklearke Jek 2 pa je svet izpostavil pomanjkanje energetskih scenarijev, ki bi pokazali, v kolikšni meri Jek 2 v primerjavi z drugimi scenariji prispeva k cilju doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2045.
