Podnebne spremembe vplivajo tudi na ptice, še posebej na tiste, ki živijo visoko v gorah, kaže nova raziskava italijanskih znanstvenikov.
Kot so ugotovili, sama prisotnost zavarovanih območij s stabilnimi mejami ne zadostuje več za zagotavljanje preživetja ptic, ki so običajne za višje nadmorske višine. To so območja z veliko biotsko raznovrstnostjo, a so hkrati med najbolj ranljivimi na vplive podnebnih sprememb.
Znotraj alpskih zavarovanih območij se namreč dogaja zaskrbljujoča sprememba: ptičje skupnosti v teh območjih postajajo vse bolj podobne tistim zunaj zavarovanih območij. "To se verjetno dogaja zaradi nazadovanja vrst, značilnih za visoke lege, in hkrati naselitve pogostejših vrst z nižjih višin," so ugotovili v raziskavi Oddelka za življenjske vede in biologijo sistemov Univerze v Torinu.
S podatki, zbranimi v 13 letih vzdolž obsežnega višinskega razpona v Kotsijskih in Grajskih Alpah, so raziskovalci uporabili Indeks temperaturne skupnosti (CTI - kazalnik tolerantnosti ptičjih skupnosti na temperaturo), da bi ocenili razvoj ptic znotraj in zunaj zavarovanih območij.
Študija z naslovom "Višinske spremembe ptičjih skupnosti razkrivajo omejitve alpskih zavarovanih območij pod vplivom podnebnih sprememb" je bila nedavno objavljena v znanstveni reviji Biological Conservation.
Ključne ugotovitve
"Medtem ko je bil CTI zunaj zavarovanih območij stabilen, je znotraj teh območij hitro naraščal," so ugotovili. V istem obdobju se je povprečna letna temperatura povečala za več kot 1,19 stopinj Celzija, največje spremembe so vidne na gozdni meji, kjer grmovna in gozdna vegetacija zaradi opuščanja pašništva in podnebnih sprememb napreduje proti višje ležečim območjem.
Avtorji v spremembi rastlinske pokritosti prepoznavajo glavni vzrok preobrazbe ptičjih skupnosti. Za blažitev teh učinkov strokovnjaki predlagajo prilagodljive upravljavske ukrepe, kot sta ciljno usmerjena paša in ohranjanje višinske povezanosti habitatov ter neprekinjen monitoring ptičjih skupnosti v prihodnjih letih.
Po njihovem mnenju bo le z razširitvijo formalne zaščite in vključitvijo konkretnih ukrepov mogoče ohraniti življenjski prostor, ki bo tudi v prihodnje lahko gostil značilne vrste Alp in s tem preprečil njihovo izginotje.
Se podobno dogaja tudi v Sloveniji?
Žal podobne spremembe opažajo tudi strokovnjaki v Sloveniji. "Postalo je že običajno, da lahko velikega detla opazujemo na višji nadmorski višini (1500 m), včasih pa je bil na teh višinah redek. Nasploh vrste, ki smo jih prej lahko opazovali predvsem na nižjih nadmorskih višinah, kot je denimo lesna sova, lahko danes večkrat opazimo tudi v višjih nadmorskih višinah kot prejšnja leta," so nam pojasnili v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)
V Sloveniji ne beležijo, da bi katera vrsta zaradi globalnega segrevanja izumrla, bo pa le-to najprej prizadelo vrste visokogorja, kot je belka: "Belka je vrsta tundre, ki pri nas prebiva v gorah na nadmorski višini 2000 m in višje. Na svoje življenjsko okolje je zelo dobro prilagojena tudi z varovalno obarvanostjo perja, ki je v toplem delu leta sivo, pozimi pa belo, kar ji omogoča zlitje z okolico in tako varnost pred plenilci. Zaradi globalnega segrevanja se snežna meja pri nas pomika vse više, sneg pa spomladi vse hitreje izginja, s čimer sočasno izginjajo tudi njena skrivališča."
Na društvu s telemetričnimi raziskavami belke raziskujejo vpliv podnebnih sprememb, plenilcev in človeških motenj na to ogroženo vrsto in se trudijo za njen obstoj v Sloveniji.
"Tipična vrsta visokogorja, ki je zaradi sprememb ogrožena in v prihodnosti obstaja nevarnost, da ji bo pri nas zmanjkalo prostora – praktično zmanjkalo tal pod nogami – , je tudi planinski vrabec," še opozarjajo na DOPPS-u. Dodajajo, da masovni turizem habitate ptic visokogorja še dodatno obremenjuje in dela okolje neprimerno za ptice: "Zato se pri nas že izvajajo ukrepi – vzpostavitev mirnih con v visokogorju."
"Zavarovana območja lahko blažijo te spremembe in bistveno je, da mi za ta namen že zdaj opredelimo refugije, ki bodo ostali dolgoročno mirni," so sklenili.
Letalski in ladijski promet je....neznanemarljiv...butli!
Glih kar bodo na višini jeklenih ptic,ki veselo spuščajo v zrak strupe,ogljigov dioksid,in še kaj