Razprave o trajnosti se vse pogosteje selijo iz sfere vrednot v sfero merljivih poslovnih rezultatov. V Hisense Europe so pred dvema letoma trajnostno strategijo integrirali neposredno v poslovno strategijo podjetja, z jasno podporo najvišjega vodstva in merljivimi cilji.
Podjetje danes beleži konkretne okoljske in organizacijske učinke, za to pa je prejelo tudi najvišja mednarodna in domača priznanja. Zakaj trajnost ni breme, temveč razvojna priložnost, nam je pojasnila vodja korporativnega upravljanja trajnosti pri Hisense Europe in prejemnica naziva Trajnostni lider 2025 Urška Butolen.
Kako v vašem podjetju razumete trajnost in kakšno vlogo ima ta v vaši dolgoročni poslovni strategiji?
Trajnost v podjetju razumemo kot pozitivno učinkovitost, kot optimizacijo virov, procesov in vpliva naših izdelkov. Osredotočamo se na zmanjšanje porabe energije, vode in časa, ob zagotavljanju pričakovane učinkovitosti naših izdelkov. Načela trajnosti vključujemo tako v zasnovo izdelkov kot v proizvodne procese. Pristopamo postopno: začnemo s pilotnimi projekti, s katerimi preverimo učinke, nato pa jih vpeljemo v redne delovne procese ter vključimo v interne politike in pravilnike.
Trajnost dojemamo celostno, kot uravnotežen napredek na okoljskem, družbenem in ekonomskem področju in tako mora imeti vsak dober trajnostni projekt tudi pozitiven učinek za podjetje. Trajnostno poslovanje je že naša dolgoletna tradicija, čeprav se temu šele v zadnji letih reče trajnost. Pred dvema letoma smo sprejeli trajnostno strategijo, ki je bila integrirana v poslovno strategijo in potrjena na ravni najvišjega vodstva. Cilji in projekti, ki iz nje izhajajo, predstavljajo konkreten okvir za delovanje. Ključno je tudi, da trajnost nosi odgovornost najvišjega vodstva.
Je skrb za trajnost za podjetja draga?
Kratkoročno so trajnostne usmeritve lahko finančno zahtevne predvsem zaradi začetnih investicij in počasnejšega povračila vložka. Vendar dolgoročno velja ravno obratno: največji strošek je neukrepanje na področju trajnosti. Po našem razumevanju trajnost pomeni usklajen razvoj na okoljskem, družbenem in gospodarskem področju. Prav v tej usklajenosti in dolgoročnem razmišljanju se skrivajo priložnosti, tako za večjo učinkovitost kot za stabilnost poslovanja.
Katere ključne trajnostne ukrepe ali projekte ste v podjetju izvedli v letu 2025 in kateri je najbolj zanimiv za slovensko javnost?
Izpostavila bi dve ključni področji. Prvo je področje porabe energentov in uporaba obnovljivih virov, kjer smo veliko investirali v energetsko učinkovitost in postavili sončne elektrarne skupne moči 5,3 MW, kar trenutno zadosti 12 % naših energetskih potreb, ob tem pa že načrtujemo nadaljnje investicije.
Drugo pomembno področje je kadrovsko področje, kjer smo eno redkih podjetij v Sloveniji s certifikatom družbene odgovornosti SA8000, ki postavlja visoke standarde na področju delavskih pravic, varnega delovnega okolja in vključujoče kulture, kar naši zaposleni tudi neposredno občutijo.
Tudi sicer izvajamo ali smo že izvedli veliko drugih zanimivih projektov na raznih področjih, od sodelovanja z deležniki v vrednosti verigi, pilotnih projektov uvedbe ponovne uporabe vode, uvedbe aktivne pavze v proizvodnji, obnove rezervnih delov in še bi lahko naštevali.
Vsak izmed projektov je po svoje zanimiv, zagotovo pa so za širšo javnost najbolj zanimivi tisti, ki imajo neposredni učinek skozi zmanjšanje direktnega vpliva na okolje in izboljšanje delovnega okolja za naše zaposlene.
Omenili ste aktivno pavzo. Kaj to konkretno pomeni?
Projekt aktivne pavze je bil sprva v testnem obdobju enega leta uveden v dveh tovarnah. Program vadbe oziroma razgibavanja je bil pripravljen s strani specialista medicine dela in je temeljil na analizi tveganj in obremenitev gibalnega aparata, ki so bile določene preko analize bolniškega staleža zaposlenih in določenih najpogostejših prisilnih drž na delovnih mestih. Aktivni odmori so se izvajali večkrat tedensko. Analizo intervencije smo merili z odzivom anonimnimi anketami, ki smo jih med zaposlene razdelili pred pričetkom in ob koncu projekta. Ugotavljamo, da so zaposleni ob koncu projekta poročali o boljšem celokupnem počutju mišično-skeletnega sistema, imeli so manj bolečin v hrbtu. Poročali so o pozitivnih vplivih aktivnih odmorov ob koncu projekta.
Hkrati smo analizirali tudi vpliv na učinkovitost proizvodnje, ki se zaradi dodatne pavze ni zmanjšal, in smo se tako glede na skupen pozitiven učinek odločili za njeno razširitev v druge tovarne.
Aktivna pavza je zdaj organizirana v obliki dodatnega odmora med delovnim časom, v katerem prostovoljci zaposleni, ki so bili za to izobraženi, kažejo vaje sodelavcem, seveda pa tisti zaposleni, ki v njej ne želijo sodelovati, v tem času poprimejo za druga dela, saj želimo, da se ohrani osnovni namen tega dodatnega odmora.
Kateri od teh ukrepov so po vaših ocenah prinesli najbolj merljive ali vidne rezultate in kako se je to pokazalo v praksi?
Za boljše razumevanje vplivov naših aktivnosti si prizadevamo učinke posameznih projektov vedno kvantitativno ovrednotiti, saj je to, kot večkrat poudarjamo, ključno tako za razumevanje dosežkov kot tudi za motiviranost zaposlenih.
Najbolj neposredno je mogoče meriti učinke na okoljskem področju. Tako smo denimo z uvedbo petih ključnih energetskih projektov v preteklem letu v enem samem letu prihranili 1.760 tCO₂e, kar je približno enakovredno letnim emisijam 220 gospodinjstev. Hkrati že več let sistematično spremljamo in potrjujemo trend upadanja specifične porabe energentov.
Naša prizadevanja pa niso ostala neopažena niti v širši javnosti, saj smo v zadnjem letu za dosežke na področju trajnostnega razvoja prejeli tudi nekaj priznanj in nagrad. Pridobili smo priznanje EcoVadis Platinum in se s tem uvrstili med 1 % najbolj trajnostno naravnanih podjetij na svetu. Prav tako smo prejeli slovensko nagrado Green Star, ki nam veliko pomeni, saj prihaja z domačega trga, saj tako tudi v Sloveniji pokažemo, da nam je mar, in se hkrati povezujemo z drugimi podjetji, ki delujejo na trgu v istih razmerah kot mi. Te nagrade vidimo kot orodje in zavezo, da ostajamo zgled drugim podjetjem in nadaljujemo z napredkom.
Prejem nagrade Trajnostni lider razumem kot potrditev, da smo na pravi poti. Na poti, kjer uvajamo spremembe in dosegamo vidne rezultate. Pomembno je, da se s takšnimi nagradami prepoznava in spodbuja posameznike z voljo in vizijo. A še pomembneje je razumeti, da za vsakim posameznikom stoji ekipa, ki ključno prispeva k doseganju ciljev.
Želim spodbuditi razumevanje trajnostnega razvoja kot pristopa, ki je dolgoročno vzdržen le, če temelji na sočasnem razvoju podjetij, družbe in okolja. Verjamem, da morajo podjetja to celovito razumevanje, ki vključuje gospodarsko uspešnost, družbeno odgovornost in okoljsko učinkovitost prepoznati kot svojo priložnost. Ko bo to postalo del njihovega razmišljanja, bodo tudi odločitve v smeri trajnosti lažje in pogostejše.
Kot je navedel CER, podeljevalec nagrade, sem jo prejela predvsem zaradi prizadevanj za vključevanje trajnosti v vsakodnevne poslovne procese na način, ki ni ločen od operativne realnosti, ampak z njo tesno povezan. Poudarek je bil na tem, da smo trajnostne cilje začeli spremljati z jasnimi kazalniki, vključili trajnost v odločitve v nabavi, izdelkih in poročanju ter hkrati iskali rešitve, ki so smiselne tudi z vidika učinkovitosti.
Pomemben del tega procesa je bila tudi vzpostavitev lastne ekipe, ki se lahko ukvarja s trajnostjo celovito in strokovno. Nagrada je zato rezultat daljšega procesa, kjer je bilo ključno vztrajati, poenostavljati, vključevati različne oddelke in pokazati, da se da tudi v večjih sistemih narediti premike, če delaš premišljeno in z jasno usmeritvijo.
Kako ste v osebnem življenju zapriseženi skrbi za okolje?
Tudi zasebno me vodi podoben pristop kot pri delu, učinkovitost in smiselnost. Pri nakupih ne pretiravam, kupujem premišljeno in le tisto, kar zares potrebujem. Podobno je pri hrani, z nekaj načrtovanja poskrbim, da minimiziramo odpadno hrano. Ne gre za idealizem, ampak za preprost odnos do virov: kar imamo, poskušam izkoristiti čim bolje.
Kateri trajnostni cilji ali projekti so za vas v ospredju v letu 2026?
V ospredju bo nadaljnje zniževanje porabe energije v proizvodnji in povečevanje deleža obnovljivih virov. Prav tako bo pomembna prilagoditev zasnove izdelkov novim evropskim zakonodajam, kot sta Uredba o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke in pravica do popravila.
Nadaljujemo tudi z vzdrževanjem sistemov vodenja na področju okolja, energije, varnega in zdravega dela ter družbene odgovornosti, ki nam služijo kot orodje za nenehne izboljšave. Z veseljem tudi povem, da je v načrtu lansiranje večje kampanje, s katero želimo ozaveščati širšo javnost o trajnostnem načinu življenja in odgovorni proizvodnji. Več pa naj zaenkrat še ostane skrivnost.
Na katerih področjih trajnosti pričakujete največje izzive v prihodnjem letu in kako se nanje pripravljate?
Med največje izzive uvrščamo številne nove prihajajoče zakonodaje, kot so direktiva o pravici do popravila, ogljična prilagoditev na meji (CBAM), opolnomočenje potrošnikov za zeleni prehod ter uredba o okoljsko primeri trajnostni zasnovi izdelkov in trajnostnem poročanju.
Še poseben izziv pa predstavljajo številne nepoenotene lokalne zakonodaje, zato zelo pozdravljamo sprejemanje enotne zakonodaje na evropski ravni. Ob tem zaznavamo tudi zmanjšano potrošnjo v EU, stagnacijo stanovanjskih investicij ter višje stroške logistike in ravnanja z odpadki. Kljub tem izzivom načrtujemo nadaljnjo rast, ki jo bomo gradili na inovacijah, trajnostnih vlaganjih in krepitvi prepoznavnosti naše blagovne znamke.
Ali trajnostne usmeritve že danes prinašajo spremembe za vaše stranke, uporabnike ali kupce?
Naši uporabniki sprememb, ki jih prinašajo trajnostne usmeritve, ne bi smeli čutiti. Raziskave kažejo, da je slovenski potrošnik še vedno oportunist, kar pomeni, da izbere bolj trajnostno alternativo predvsem takrat, ko mu ta prinaša tudi neposredno korist, kot so nižji stroški zaradi energetske učinkovitosti, zanesljivost ali dobra funkcionalnost. Naša naloga je, da te koristi kupcem zagotovimo, hkrati pa poskrbimo, da so izdelki zasnovani in proizvedeni odgovorno, skladno s trajnostnimi načeli.
Kako pričakujete, da bodo vaši trajnostni ukrepi v prihodnje vplivali na kakovost izdelkov, storitev ali uporabniško izkušnjo?
Vsekakor gredo trendi pri razvoju izdelkov v smer bolj trajnostne zasnove: boljših materialov, večje energetske učinkovitosti, boljše popravljivosti in vzdržljivosti, reciklabilnosti ter modularnosti. Vzporedno vidimo uveljavljanje krožnih poslovnih modelov, na primer izdelek kot storitev, prodaja tovarniško obnovljenih aparatov ipd., pri čemer je veliko odvisno od ozaveščenosti uporabnikov.
Poleg tega se obeta višja raven obveščenosti in digitalne podpore. Kot podjetje in blagovna znamka se ves čas trudimo biti čim bolj transparentni do naših kupcev, zdaj pa bo tudi evropska zakonodaja uvedla enake pogoje za vse. V določenih državah se že uvajajo različne oznake, kot so nalepke o popravljivosti, ki uporabnikom omogočajo bolj informirano odločanje.
Digitalni potni list izdelka bo še dodatno razkril zgodovino izdelka in omogočil večjo preglednost skozi celoten življenjski cikel.
Kako v trajnostne cilje vključujete zaposlene in kako spodbujate trajnostno ravnanje znotraj podjetja?
Vsak izmed zaposlenih lahko pripomore k bolj trajnostnemu poslovanju, zato velik poudarek dajemo izobraževanju in ozaveščanju, saj verjamemo, da je razumevanje predpogoj za motivacijo in dejansko udejanjanje trajnostnih praks. Že v zgodnjih fazah smo zaposlene tudi aktivno vključili tudi v oblikovanje trajnostne strategije, kar je prispevalo k večji pripadnosti in boljši izvedbi ukrepov.
Redna interna komunikacija o pomenu trajnostnega ravnanja krepi zavedanje in povezuje posamezne ukrepe s širšimi vplivi podjetja. Ko se vzpostavi to skupno razumevanje, trajnost postane naravni del vsakodnevnih odločitev in delovanja. Trajnostno ravnanje je sicer že dolgo del našega DNK, čeprav ga šele v zadnjih letih tudi tako imenujemo in celovito upravljamo.
Ali pri uresničevanju trajnostnih ciljev sodelujete tudi z lokalnim okoljem, dobavitelji ali drugimi partnerji?
Že v fazi priprave trajnostne strategije smo v proces vključili zunanje deležnike, kar je skladno z načeli dvojne bistvenosti, saj je osnova vsake dobre trajnostne strategije razumevanje vplivov podjetja na okolje in družbo, kot tudi vplivov okolja in družbe na podjetje.
Z lokalnim okoljem sodelujemo že dolga leta, preko donacijske politike, ki opredeljuje ključna področja donacij, in smo jo sprejeli v letu 2024, pa vplivamo usmerjeno in dolgoročno. Z dobavitelji sodelujemo tako pri skupnem razvoju in inovacijah kot tudi skozi mehanizme skrbnega pregleda, s katerimi zagotavljamo usklajenost vrednot. Najboljše med njimi tudi nagrajujemo v sklopu dogodka Dobaviteljske nagrade, s čimer jih dodatno motiviramo in prepoznavamo njihovo zavezanost trajnosti.
