Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo si po besedah ministra Bojana Kumra prizadeva, da bi čim več ljudi vsakdanjo vožnjo z avtomobilom zamenjalo za kolesa ali druge oblike trajnostne mobilnosti. To je naša prioriteta, je poudaril ob robu nacionalne kolesarske konference. Spomnil je na spodbude, ki so na voljo za ukrepe trajnostne mobilnosti.
Število ljudi, ki vse več uporablja javni potniški promet, se po Kumrovih besedah povečuje, si pa na ministrstvu želijo, da bi ljudje z različnimi vrstami trajnostne mobilnosti premagovali tudi večje razdalje. V ta namen so po njegovih besedah lani začeli s finančnimi spodbudami za električna kolesa, razdelili so jih za več kot 1,9 milijona evrov. Letos je zagotovljenih 2,3 milijona evrov, z razpisi pa bodo po Kumrovih besedah nadaljevali, dokler bodo državljani izkazovali interes.
Ministrstvo trajnostni mobilnosti namenja veliko pozornosti, od leta 2019 so po Kumrovih besedah investirali več kot 200 milijonov evrov v ureditev okoli 500 kilometrov kolesarske infrastrukture. Trenutno je za njen nadaljnji razvoj na voljo 71 milijonov evrov.
Poudaril je, da je objavljen tudi razpis za ukrepe trajnostne mobilnosti v višini skoraj 50 milijonov evrov, v okviru mehanizma celostne teritorialne naložbe za mestne občine pa je prav tako za trajnostno mobilnost na voljo več kot 40 milijonov evrov.
Potovalni časi v mestih se podaljšujejo
Na današnji četrti nacionalni kolesarski konferenci, ki jo tokrat gosti Velenje, je minister dejal, da je na področju trajnostne mobilnosti vzor Nizozemska, s katero že nekaj let sodelujejo na področju kolesarske infrastrukture. "Ta država je svetilnik, v katero smer je treba razvijati ukrepe, ki se tičejo trajnostne mobilnosti," je dejal.
Slovenci smo lani po njegovih besedah v Ljubljani v prometu izgubili 67 ur, v Mariboru pa 35 ur. Opozoril je, da se v prometu čedalje več časa namenja za potovanje od točke A do točke B ter da se potovalni časi predvsem v mestih in predmestju podaljšujejo. Rešitev te težave vidi v kolesarjenju, a mora biti za to primerna tudi infrastruktura.
Največji izziv po ministrovi oceni ostajajo urbana območja, kjer je kolesarjev največ. Tukaj je treba poti prilagoditi predvsem dijakom, študentom, zaposlenim, pa tudi rekreativcem in turistom, je pozval.
Orali ledino v Sloveniji
Velenjski župan Peter Dermol je dejal, da je prav velenjska občina na področju trajnostne mobilnosti v Sloveniji orala ledino. Bili so namreč prvi, ki so nudili brezplačen mestni avtobusni prevoz in brezplačno izposojo koles. V zadnjih letih so ponudbo v občini še okrepili, povezali so se tudi s sosednjimi regijami. Začeli so prenovo sistema izposoje mestnih koles. Dermol je napovedal tudi digitalizacijo nekaterih storitev, s čimer bi trajnostne storitve še bolj približali ljudem. "Predvsem z osveščanjem in vlaganjem v ustrezno infrastrukturo želimo ljudi spodbuditi, da čim večkrat uporabljajo kolo in da spreminjajo svoje potovalne navade," je dejal župan.
Vodja urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje velenjske občine Karla Sitar je na konferenci izpostavila, da se je občina s projektom prenove sistema za izposojo mestnih koles prijavila na aktualni razpis ministrstva za trajnostno mobilnost. V okviru projekta si želijo posodobiti celoten sistem, urediti nove postaje, kupiti nova kolesa ter sistem izposoje digitalizirati in ga povezati s sistemom javnega prevoza Lokalc v Velenju. Uredili bodo tudi dodatne kolesarnice, polnilnice in informacijske točke.
Prekolesarili več kot 230.000 kilometrov
Iz Inštituta za politike prostora so medtem danes sporočili, da se je 25. maja zaključila četrta izvedba vseslovenske pobude Polni zagona kolesarimo v službo. Pobudi se je pridružilo skoraj 2000 udeležencev iz 98 občin, ki so skupaj prekolesarili več kot 230.000 kilometrov, prihranili 36 ton ogljikovega dioksida, kolikor ga v enem letu absorbira 743 odraslih dreves, in okrepili kolesarsko kulturo v podjetjih, so strnili četrto akcijo.
Poleg beleženja kilometrov, s katerim udeleženci krepijo zdrav življenjski slog in spodbujajo trajnostno mobilnost, je letošnja izvedba prinesla tudi nekaj novosti - med drugim prenovljen sistem za beleženje kilometrov za delodajalce.
Kot so zapisali na inštitutu, si je uporabniški profil za spremljanje prekolesarjenih kilometrov zaposlenih doslej ustvarilo 79 delodajalcev. Prav tako pa se je z omogočanjem povezovanja udeležencev v ekipe krepila tekmovalnost. V letošnjem izzivu je bilo 166 ekip, prvih deset pa je tudi javno objavljenih na spletni strani www.polnizagona.si.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲