S ciljem zmanjševanja odlaganja odpadkov in bolj smotrne rabe izdelkov so države EU morale začeti vzpostavljati sisteme za ponovno uporabo in obnovo izdelkov. Med odpadki se namreč še vedno znajde preveč izdelkov, ki bi lahko še bili uporabni ali pa so enostavno popravljivi.
V Sloveniji je med ustanovami, ki ozaveščajo ljudi o takšnih možnostih, tudi Center ponovne uporabe Ormož. "Poslanstvo Centra ponovne uporabe je preprosto, a izjemno pomembno: predmetom vračamo vrednost, ljudem pa veščine in nove priložnosti. Naš cilj je zmanjševati količino odpadkov s tem, da izdelke, ki bi sicer končali na odlagališču ponovno vključimo v življenje – bodisi s popravilom, prenovo ali kreativno predelavo. Hkrati gradimo kulturo odgovorne potrošnje, spodbujamo znanje popravil in dajemo prostor socialnim inovacijam," nam je povedala direktorica in vodja projektov dr. Marinka Vovk.
"CPU deluje kot most med okoljskim in družbenim delovanjem – varujemo vire, pomagamo ljudem in dokazujemo, da krožno gospodarstvo ni teorija, temveč zelo praktična rešitev za prihodnost."
Najpogosteje tako obnavljajo pohištvo (stoli, mize, omare, kuhinjski elementi), gospodinjske aparate (sesalniki, mešalniki, kavni aparati, avtomati za kruh ...), tekstil in oblačila, ki jih uporabijo za upcycling. "Velik del našega dela predstavljajo tudi unikatni kosi, kjer iz starega ustvarjamo čisto nove, trajnostne izdelke."
Popraviti, predelati ali zavreči?
Odločitev, kdaj izdelek popraviti, kdaj predelati in kdaj zavreči, sprejmejo v procesu, ki zajema več korakov. Najprej je izdelek treba pregledati in ugotoviti, ali je konstrukcija stabilna, ali so deli popolni in kakšna je stopnja obrabe.
Če je napaka manjša ali predvidljiva, izdelek popravijo. Če popravilo ni smiselno, izdelek uporabijo za ustvarjanje novega izdelka (upcycling). Odločajo se po načelu najmanjšega okoljskega odtisa. Pomemben dejavnik so tudi varnostni standardi, saj morajo biti nekateri izdelki (npr. poškodovana elektronika) obravnavani skladno s predpisi.
"Zavržemo le tisto, kar je nepopravljivo, nevarno ali popolnoma neuporabno. To predstavlja presenetljivo majhen delež, za razliko od oblačil, ki so zbrana v uličnih zabojnikih ali pri CPU in so pogosto zelo slabe kakovosti," kot zanimivost pove sogovornica.
Eden glavnih izzivov, s katerim se srečujejo pri zbiranju in obnovi, je kakovost predmetov. "Velik del tekstila je danes tako nekakovosten, da ni primeren niti za ponovno uporabo niti za predelavo," izpostavlja dr. Vovk. V primeru nekaterih izdelkov so težava stroški obnove, "izdelek je mogoče rešiti, vendar zahteva veliko ročnega dela". Hitra menjava elektronike ima za posledico povečevanje količine e-odpadkov in s tem tudi naprav, "ki bi jih lahko popravili, vendar ljudje ne vedo, da je to mogoče". Zaradi regulatornih okvirjev nekateri postopki priprave na ponovno uporabo (npr. električne naprave) niso mogoči. "Kljub izzivom pa opažamo, da ozaveščenost in zanimanje javnosti hitro rasteta," je optimistična sogovornica.
Vse več občin prepoznava prednosti sodelovanja
Center ponovne uporabe sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi in komunalnimi podjetji. "Naše sodelovanje temelji na dolgoročnem partnerstvu in skupnem cilju – zmanjševanju odpadkov. Delujemo v več smereh: zbiranje predmetov v sodelovanju s komunalnimi podjetiji; organizacija lokalnih dogodkov, kot so krožni sejmi, Repair Caféji in delavnice; izobraževanje lokalne skupnosti, s poudarkom na mladih, starejših in ranljivih skupinah in svetovanja občinam glede vzpostavljanja krožnih praks," našteje dr. Vovk. "Vse več občin prepoznava, da lahko s sodelovanjem z nami ne le zmanjšajo stroške odpadkov, temveč hkrati krepijo lokalno skupnost in ustvarjajo nova delovna mesta v socialnem podjetništvu."
Del poslanstva CPU so tudi izobraževanja in delavnice tako za šole kot podjetja. Za šole izvajajo delavnice popravil, tekstilne delavnice (predelava oblačil, torbe iz starih majic), REUSE LAB izzive, program o krožnem gospodarstvu in trajnosti. Poleg tega lahko šole tudi obiščejo centre ponovne uporabe.
Podjetjem nudijo trajnostna izobraževanja in team buildinge, programe "krožna raba virov", praktične delavnice prenove pohištva in popravil ter krožne izzive za zaposlene.
Dr. Vovk pojasnuje, da je "učna vsebina vedno prilagojena ciljni skupini, saj verjamemo, da se ljudje naučijo največ, ko lahko nekaj sami naredijo".
Ko postanejo moja oblačila zdelana, jih uporabljam kot delovno. In potem razrežem še za krpe. Na koncu pa v smeti ali šporhet ;-)
Pa evropa jambra ,da ima temu neprimerno kvaliteto.torej pri nas dobiš mešanico neprimernega blaga,zmešanega s plastko.
Sedaj serviserji svetujejo , kaj je za zavreči in se ne splača popravljati ! Pri takšnem svetovanju , bi morali napisati zapisnik o napaki . In stroj ne bi smel končati na odpadu ampak na zbirnem mestu , kjer bi… ...prikaži več npr zaporniki al pa tisti z Borze sestavljali in popravljali s starimi deli . Imam ležeči bojler Tiki -Mares star 64 let - Imam Gorenje pralni stroj star 40let -zamenjan programator, 50€ amortizeri 30 € elektroventil vode 6 € in drugo 35 let, še nič zamenjano , Boshev pomivalc 23 let