Ko ogrevanje, hlajenje in prezračevanje niso več ločeni sistemi
Še pred nekaj desetletji so bili tehnični sistemi v hišah načrtovani in obravnavani ločeno. Ogrevanje je imelo svojo logiko, prezračevanje je bilo pogosto omejeno na odpiranje oken, hlajenje pa v večini primerov sploh ni bilo del osnovne zasnove doma. Takšen pristop je dolgo časa deloval, saj so bile hiše manj zrakotesne, energijski standardi nižji, bivalne navade pa drugačne.
Danes se razmere bistveno razlikujejo. Sodobne hiše so zasnovane energetsko učinkoviteje, bolj zrakotesno in z jasnim ciljem dolgoročne stabilnosti porabe energije. Posledično se tudi ogrevanje, hlajenje in prezračevanje ne morejo več obravnavati kot povsem ločeni sistemi, temveč kot medsebojno povezani elementi, ki skupaj vplivajo na kakovost bivanja.
Zakaj ločeno načrtovanje sistemov pogosto povzroča težave
Pri načrtovanju hiše ali prenovi obstoječega objekta se še vedno pogosto zgodi, da se posamezni sistemi obravnavajo ločeno. Ogrevalni sistem se izbere glede na toplotne potrebe, prezračevanje se doda naknadno, hlajenje pa se rešuje šele, ko poletne temperature postanejo težava.
Takšen pristop lahko vodi do neučinkovitosti. Ogrevalni sistem je lahko premočan ali premalo prilagojen dejanskim razmeram, prezračevanje lahko povzroča toplotne izgube, hlajenje pa deluje neodvisno od ostalih sistemov. V praksi to pomeni večjo porabo energije, slabše udobje in pogosto tudi nezadovoljstvo uporabnikov.
Kako se ogrevanje, hlajenje in prezračevanje v praksi prepletajo
Medsebojni vpliv tehničnih sistemov v hiši je danes izrazitejši kot kdaj koli prej. Prezračevanje vpliva na toplotne izgube in notranjo klimo, hlajenje vpliva na vlažnost in temperaturno ravnovesje, ogrevanje pa mora delovati usklajeno z drugimi sistemi, da ne prihaja do nasprotujočih si učinkov.
Na primer, sodobni prezračevalni sistemi z vračanjem toplote zmanjšujejo toplotne izgube, vendar hkrati vplivajo na način delovanja ogrevalnega sistema. Klimatske naprave lahko v prehodnih obdobjih delno prevzamejo vlogo ogrevanja, kar zahteva prilagojen način upravljanja celotnega sistema.
Kaj pomeni dober tehnični koncept hiše
Dober tehnični koncept hiše ne pomeni zgolj izbire kakovostnih naprav, temveč predvsem razumevanje, kako posamezni sistemi delujejo skupaj. Cilj ni zgolj doseči želeno temperaturo ali kakovost zraka, temveč zagotoviti stabilne in predvidljive bivalne razmere skozi vse leto.
Pri tem imajo pomembno vlogo energijske lastnosti objekta, razporeditev prostorov, način bivanja in dolgoročni cilji lastnikov. Hiša, ki je zasnovana celostno, omogoča boljše upravljanje energije, manjšo porabo in večje bivalno udobje.
Vloga izvajalcev pri povezovanju tehničnih sistemov
V takšnem kontekstu se spreminja tudi vloga izvajalcev tehničnih sistemov. Namesto zgolj dobave in vgradnje posamezne naprave je vse pomembnejše razumevanje širše slike. Izvajalci morajo znati oceniti, kako bo določen sistem vplival na obstoječe rešitve in kako jih je mogoče uskladiti.
Na trgu delujejo podjetja, ki se ukvarjajo z ogrevanjem, hlajenjem in prezračevanjem ter pri svojem delu poudarjajo pomen usklajenega delovanja teh sistemov. Med njimi je tudi Airabela, ki deluje na področjih ogrevanja, hlajenja in prezračevanja stanovanjskih hiš ter se pri projektih osredotoča na prilagajanje rešitev dejanskim potrebam objekta. Takšen pristop omogoča, da posamezni sistemi ne delujejo vsak zase, temveč kot del usklajene celote.
Ko ogrevanje, hlajenje in prezračevanje niso več ločeni sistemi, se spremeni tudi način razmišljanja o bivalnem udobju. Hiša postane celota, v kateri tehnični sistemi podpirajo kakovost bivanja, namesto da bi jo omejevali. Prav zato je pri sodobni gradnji in prenovah vse pomembneje, da se tehnični sistemi obravnavajo povezano, premišljeno in dolgoročno.
