Krepitev imunskega sistema v različnih življenjskih obdobjih

Močan imunski sistem je ključen dejavnik zaščite pred zbolevanjem. To velja tako za okužbe, kot za številne druge bolezni. V grobem gledano ima imunski sistem štiri glavne naloge:

• predstavlja prvo obrambno linijo, ki ščiti pred vstopom škodljivih mikrobov v telo;
• omogoča razlikovanje nevarnih od nenevarnih mikroorganizmov;
• odstranjuje nevarne mikroorganizme/okvarjene lastne celice;
• omogoča tako imenovani imunski spomin, ki ob ponovnem stiku z nevarnim mikrobom omogoča hitrejši in močnejši odziv, ki vodi v njegovo odstranitev iz telesa.

V zgoraj naštetih nalogah sodelujejo številne celice in molekule, ki so del prirojenega in/ali pridobljenega imunskega sistema.

Profimedia

Zorenje in staranje imunskega sistema

Ko se rodimo, nas pred okužbami večinoma ščiti prirojeni imunski sistem, deloma tudi materina protitelesa, pridobljena v času nosečnosti in z dojenjem. Prirojeni imunski sistem ni visoko specializiran za razlikovanje med škodljivimi mikroorganizmi oziroma tujki. Ob zaznavi "vsiljivca" sproži vnetje, ki se lahko kaže z vročino, oteklino, pordelim mestom okužbe. Celice prirojenega imunskega sistema tujek razgradijo in odstranijo iz telesa. Z vsakim takim stikom pa zori tudi tako imenovani imunski spomin. V tednu, dveh, telo izdela specializirane imunske celice, ki čakajo v pripravljenosti na morebitno ponovno srečanje s tem tujkom. To je tako imenovana pridobljena imunost, za katero sta značilna visoka natančnost prepoznavanja mikroorganizmov (tujkov) ter hitro in učinkovito delovanje imunskih celic in protiteles proti točno določenim strukturam na njihovi površini. 

Ko otroci začnejo obiskovati vrtec, je takšnih stikov z različnimi mikroorganizmi veliko. Zaradi njih se pridobljena imunost v tem obdobju močno krepi. Nekateri otroci ob tem pogosteje zbolevajo kot drugi, ki so se morda uspeli bolj prekužiti že v prvem letu življenja ob bivanju s starejšim sorojencem. Dejavnikov, ki vplivajo na zbolevanje, je seveda več in med njimi ne smemo zanemariti niti stresa, ki ga posamezni otroci doživljajo ob vstopu v vrtec.

Imunski sistem starejših otrok sicer še dozoreva, a je, kot pri odraslih, praviloma stabilen in zmožen ustrezno odgovoriti na najrazličnejše okužbe.

Starejši od 65 let pogosteje izkusijo motnje v delovanju imunskega sistema, ki se kažejo s spremenjenim odzivom na imunske dražljaje. Pri starostnikih je zmanjšano nastajanje nekaterih imunskih celic, ki so ključne za odzivanje na okužbe. Imunske celice so pogosto tudi manj aktivne. S staranjem nastaja v telesu manj antioksidantov, ki "lovijo" proste radikale in tako zmanjšujejo njihove škodljive učinke. Pogosto se ojačajo vnetni procesi, s katerimi so povezane številne kronične bolezni starostnikov. Zaradi opisanih sprememb imunskega sistema so starejši bolj dovzetni za okužbe kot ljudje drugih starostnih skupinZ, z izjemo majhnih otrok. Bolj so podvrženi dlje časa trajajočim okužbam, okužbam s težjim potekom in zapleti.

Profimedia

Skrb za imunski sistem naj ne bo kampanjska

Kaj lahko naredimo za našo odpornost, se običajno vprašamo, ko se začnejo prvi jesenski prehladi. Vsekakor bi bilo bolje, če bi za to poskrbeli prej in bi v sezono pogostih prehladov zakorakali v dobri telesni in psihični kondiciji. Samo zdravo srce in pljuča lahko relativno dobro prenesejo potencialno težke okužbe, kot sta sezonska gripa ali covid. Pomembna je tudi kondicija imunskega sistema. Če smo pogosto prehlajeni ali nas težijo alergije, je imunski sistem stalno vzdražen in zaradi vnetij tudi izčrpan. Zato naj bo skrb za zdravje del našega vsakdana.

Redna telesna vadba, nekajkrat na teden po možnosti intenzivnejša, je eden redkih načinov, s katerim vzpodbudimo kroženje limfe, ki po limfnih kapilarah in žilah do bezgavk prenaša neželene snovi, mikroorganizme, poškodovane celice, beljakovine, maščobne kapljice … V bezgavkah se limfa filtrira, ob prisotnosti neželenih mikroorganizmov pa se sproži tudi imunski odziv.

Strokovnjaki vedno bolj poudarjajo tudi, kako pomembno za naše zdravje je spanje, med katerim se dokazano krepi tako prirojena kot tudi pridobljena imunost. Če je stres naš vsakdanji spremljevalec, je pametno poiskati ustrezne tehnike za sprostitev telesa in duha. Ključna za odpornost organizma pa je prav gotovo tudi raznovrstna prehrana. Za dobro delujoč imunski sistem so pomembne zlasti beljakovine oziroma aminokisline, ki so glavni gradniki imunskih celic, pa tudi številni vitamini in minerali, ki jih v telo vnesemo z uravnoteženo prehrano z veliko sadja in zelenjave.

Profimedia

Prehranska dopolnila: da ali ne

Za določene skupine ljudi je zagotavljanje zadostnih zalog vitaminov in mineralov lahko težavno, zato je njihovo dodajanje v obliki prehranskih dopolnil smiselno. To velja zlasti za:

• Starostnike, pri katerih naravno prihaja do upada telesnih funkcij. Zmanjša se zmožnost prebavljanja in presnavljanja hrane (oteženo žvečenje, požiranje, upočasnjena prebava, zmanjšana absorpcija hranil). Nekateri starostniki se prehranjujejo neustrezno, pogosto jih  pestijo kronične bolezni, telo je obremenjeno z zdravili. Pogosto so v pomanjkanju vitaminov D, A in vitaminov iz skupine B, zlasti B₂, B₆ in B₁₂. Smiselno je preveriti tudi zaloge mineralov, kot so železo, kalcij, magnezij in cink.
• Osebe z zmanjšano absorpcijo hranil zaradi presnovnih bolezni (vnetna črevesna bolezen, celiakija …);
• Športnike in druge ob povečanih telesnih ali psihičnih obremenitvah.
• Mladostnike v obdobju pospešene rasti.
• Neješče otroke, če ti pogosto zbolevajo.

Nihče ne more skrbeti za naše zdravje bolje kot mi sami. Zato prevzemimo odgovornost za zdravje vsak dan, poslušajmo svoje telo in mu ponudimo tisto, kar glede na starost potrebuje.