Uporabno
130 ogledov

Zakaj je epidemija korona virusa ohromila dostop do zdravnikov?

E-sklepanje d.o.o. E-sklepanje d.o.o.
Vsak od nas ima osebnega zdravnika, ki si ga ponavadi izberemo pred prvim obiskom. To storimo po svoji lastni presoji, izbiramo pa lahko med zdravniki v zdravstvenem domu ali med zasebnimi zdravniki, ki opravljajo osnovno zdravstveno dejavnost na podlagi pogodbe z ZZZS. Izbiro opravimo tako, da pri zdravniku izpolnimo ustrezno listino.

Kako izbrati zdravnika?

Pravico izbrati si osebnega zdravnika imajo vse zavarovane osebe. Pri tem si lahko izberemo:

  • pediatra za otroka do dopolnjenega 19. leta,
  • osebnega zdravnika splošne medicine,
  • osebnega zobozdravnika,
  • ženske pa tudi osebnega ginekologa.

Osebnega zdravnika je mogoče zamenjati, tako da se pri novem izbranem zdravniku podpiše listina o izbiri. To je mogoče storiti po poteku enega leta od prejšnje izbire, izjemoma pa tudi prej. Ob zamenjavi mora dotedanji osebni zdravnik poslati medicinsko dokumentacijo zavarovane osebe novo izbranemu osebnemu zdravniku.

Najbolj priročno je, da zdravnika najdemo v svojem domačem kraju zato, da nam je čim bolj dostopen. Izbiramo ga s seznama razpoložljivih zdravnikov, ki ga vsak začetek meseca ažurira ZZZS. Izberemo lahko le zdravnika, ki ne presega 110-% zasedenosti. Trenutno v Sloveniji deluje približno 1500 osebnih zdravnikov, kar pomeni, da mora vsak v povprečju poskrbeti za 2000 pacientov.

Za boljši pregled nad tem, kateri zdravniki so kje na voljo, je na voljo še spletna aplikacija Zdravniki Sledilnik.

E-sklepanje d.o.o. | Avtor: E-sklepanje d.o.o. E-sklepanje d.o.o.

Zakaj je dostop do zdravnikov ohromljen?

Dostop do osnovnega zdravstva (osebni zdravnik, ginekolog, zobozdravnik) je delno ohromljen zaradi pomanjkanja zdravnikov. Tisti, ki so v sistemu, so velikokrat preobremenjeni in preprosto ne morejo več sprejemati novih pacientov.

Čakanje na specializirane preglede in posege pa je spet druga zgodba. Čakalne dobe obstajajo, ker Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ne krije vseh storitev, ki so potrebne, hkrati pa razporeja denar po posameznih ustanovah in storitvah, tako da nekateri ne pridejo na vrsto takrat, ko bi pacienti to želeli in potrebovali. Povedno plastično, če se v nekem zavodu odmeri denar za 100 posegov in se ti opravijo že v prvi polovici leta, se več pacientov na ta poseg preprosto ne da naročiti.

Epidemija koronavirusa je delo v zdravstvu še upočasnila, saj prihaja do prenaročanja, bolniških odsotnosti, nedostopnosti po telefonu ali v živo in podobnih zapletov. Podobno kot na primarni ravni se dogaja na sekundarni, kjer akutnim težavam zaradi koronavirusa in pomanjkanju kadra dodamo še dolge čakalne vrste. Na ta račun cvetijo samoplačniške storitve pri zasebnikih.

Sistem zavarovanja

Zdravstveno zavarovanje zagotavlja ustrezno zdravstveno in socialno varnost v času bolezni ali poškodbe, saj pokriva stroške za tveganja v primerih, ko zbolimo, se poškodujemo ali imamo kakšne druge zdravstvene potrebe.

Zdravstveno zavarovanje je v Sloveniji dvojno: obvezno in prostovoljno. Obvezno zdravstveno zavarovanje izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prostovoljno zdravstveno zavarovanje pa izvajajo druge zdravstvene zavarovalnice.

Obvezno zdravstveno zavarovanje

Obvezno zdravstveno zavarovanje se izvaja na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju po načelih socialne pravičnosti in solidarnosti. To pomeni, da bi dostop do zdravstvenih storitev in plačila stroškov moral imeti vsak, ki je vključen v sistem obveznega zavarovanja. Zdravstveno zavarovanje je v Republiki Sloveniji (RS) obvezno za vse osebe, ki izpolnjujejo z ZZVZZ predpisane pogoje. Plačevanje prispevkov je obvezno in vezano na vir dohodka: zaposlitev, pokojnina, samostojna dejavnost, invalidnine, lastna sredstva, družbene pomoči.

Pravice, ki izhajajo iz obveznega zavarovanja, so natančno opredeljene na spletni strani ZZZS. Obvezno zdravstveno zavarovanje večine zdravstvenih storitev ne krije v celoti, zato smo primorani del cene doplačati sami, v primeru, da nimamo sklenjenega dopolnilnega zavarovanja.

E-sklepanje d.o.o. | Avtor: E-sklepanje d.o.o. E-sklepanje d.o.o.

Dopolnilno oziroma prostovoljno zdravstveno zavarovanje

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje izvajajo specializirane zavarovalnice. Za sklenitev se odločamo sami in si tudi sami izberemo zavarovalnico. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja delimo na:

  • prostovoljna zavarovanja za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti (storitve iz 2. do 6. točke 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - v nadaljevanju: ZZVZZ) - dopolnilna zdravstvena zavarovanja in
  • prostovoljna zavarovanja za večji obseg pravic ali za višji standard storitev, kot je to določeno v obveznem zavarovanju, in za dodatne pravice, ki niso zajete v obveznem zavarovanju - dopolnilna oz. nadstandardna zdravstvena zavarovanja.

Z urejenim dopolnilnim zavarovanjem se izognemo doplačilu zdravstvenih storitev, ki so v nasprotnem primeru plačljive. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije razliko med celotno vrednostjo zdravstvene storitve, kar pomeni, da nam ni potrebno doplačevati razlik za zdravstvene storitve, zdravila in medicinsko-tehnične pripomočke.

Kaj, če ni zavarovanja?

Obvezno zavarovanje običajno uredi tisti, ki je z zakonom določen kot zavezanec za plačilo prispevka (delodajalec). Če ga morate urediti sami, se to uredi na enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje, tako da s seboj prinesete izpolnjen obrazec M-1 (pridobite ga v knjigarni, ponekod tudi na območni enoti ali na sledeči povezavi) ter osebni dokument. V tem primeru se prispevek plačuje 27,66 EUR mesečno.

Dopolnilno zavarovanja pa lahko sami sklenete kar preko spleta, pri tem pa lahko izbirate zavarovalnico, ne da bi sploh morali od doma. Premije so od zavarovalnice do zavarovalnice različne, v povprečju pa znašajo približno 35 EUR.