Vizita za živali > Festival
49 ogledov

"Jokala je za hrano, ki je ni smela več jesti"

Norma Maja Golob
Ko je bila stara deset let, je zbolela za sladkorno boleznijo, štiri mesece za tem so ji diagnosticirali še celiakijo.Denar za njenega psa pomočnika bomo zbirali tudi na Semu za ljubitelje živali, ki bo 11. septembra v Domžalah.

“Težave so se začele, ko je dopolnila deset let, ko je zbolela za sladkorno boleznijo tipa ena,” zgodbo svoje najmlajše hčerkice Mie opisuje njena mama Klavdija (pravo ime je znano uredništvu). Deklica je čedalje pogosteje hodila na vodo, tudi do petkrat na noč. Tožila je, da je utrujena, zato jo je mama odpeljala k zdravniku.

“Še isti dan smo dobili izvid. Diabetes. Takoj naslednje jutro smo morale ponovno v laboratorij, da je dala kri na tešče, kjer je izvid potrdil diabetes, imela je 19,9 krvnega sladkorja na tešče. Takoj so nas poklicali domov, nas napotili v ljubljansko pediatrično kliniko jo dali na inzulin in dieto,” se spominja mama. Tam so ostali en teden, da so jih naučili osnove vodenja sladkorne bolezni.

Neprespane noči in skrbi

“Dan bolnika se začne s pikanjem in konča s pikanjem v prst, z meritvami krvnega sladkorja (KS). KS si moramo meriti najmanj šestkrat na dan, pred vsakim obrokom, nazadnje ob desetih zvečer,” opisuje mama. Pri deklici pa sladkor zelo niha, zato ga ponoči merijo tudi ob enih, če je visok še ob treh zjutraj, dodajo inzulin in gredo nazaj v posteljo.

“Ob postavitvi diagnoze smo jokali. Vsi. A smo se morali sprijazniti, sprejeti bolezen, se veliko naučiti o hrani in inzulinu … Kako se hrana prebavlja in kako se sladkor sprošča v kri,” pravi. Ob tem je zaradi skrbi tudi mama izgubila kar nekaj kilogramov: “Bila sem zelo žalostna, zaskrbljena, kako bo v šoli, kako bo s hrano, kaj bo ob hipi, ko bo krvni slakor padel pod 3,5 mmol in kaj narediti, da ne bo hčerkica padla v komo.”

“Veliko, veliko vprašanj ti roji po glavi, na katere ne veš odgovora,” opisuje. Ponoči si ne upa spati, ker se boji, da bo krvni sladkor padel ali narasel. Pravi, da so noči izjemno naporne, ker so skrbi močnejše od spanca.

Prenehala je brati knjige

Tudi Mii je bilo hudo, popustila je v šoli, prenehala je brati knjige, jokala je za hrano, ki je čez noč kar nenadoma ni smela več jesti: “Velikokrat bi še jedla, pa moraš reči, da ne sme, ker ji bo narastel krvni sladkor.” Mama je hčerkici poiskala pomoč pri bioenergetiku, ki ji je pomagal, da se je ponovno postavila na noge, začela delati v šoli in manj jokati.

“Vsa zahvala tudi njeni učiteljici, ki ji je zelo stala ob strani in delala z njo tudi po pouku, nudila psihično oporo njej in tudi meni,” pravi.

Še ena bolezen

A nočne more ni bilo konec. Le štiri mesece po diagnozi diabetesa je dobila še diagnozo celiakije. Tako so se morali ponovno učiti, tokrat na življenje brez glutena. Ker ta dieta viša krvni sladkor, diabetesa niso mogli več nadzorovati z injekcijami inzulina, zato je dobila inzulinsko črpalko, ki natančno določi potrebo po inzulinu.

Leto in pol po diagnozi se je deklica že kar navadila na dieto. Krvni sladkor pa je še vedno nestabilen, težave se pojavljajo predvsem v nočnem času. “Telo na isto hrano reagira različno, enkrat je krvni sladkor v redu, drugič pa enaka hrana krvni sladkor zviša nad dvajset. In potem ga je kar težko znižati. Rabimo kar od tri do štiri ure, da ga znižamo na normalno raven, to je od štiri do šest mmol” pravi Klavdija.

Bolezen pa ima tudi druge negativne stranske učinke, deklici je močno padla odpornost, pogosti so glavoboli, sladkorna bolezen ji je prizadela tudi vid, prepogosto manjka v šoli.

Pes pomočnik bi jo opozarjal 

Da bi imela deklica vsaj nekoliko lažje življenje in ne bi bila v nenehni nevarnosti, si starša zelo želita psa pomočnika, ki bi jo že preventivno opozarjal na padanje ali višanje krvnega sladkorja v krvi.

Norma | Avtor: Maja Golob Maja Golob
“Psa pomočnika si želimo za pomoč pri sladkorni bolezni, da bi opozarjala, ko krvni sladkor naraste in ko pade v hipo. Večkrat se zgodi, da ji sladkor pade tudi pri sprehodu, čuti pa šele takrat, ko je sladkor pod 2,5,” pravi mama. Dodaja, da se deklica s tako nizkim sladkorjem trese, se slabo počuti in mora nekdo z avtom po njo, saj ne more nadaljevati sprehoda. Lahko vzame tudi glukozno tableto in počaka 15 do 20 minut, da se sladkor normalizira in lahko nadaljuje pot.

“Če bi imela psa pomočnika, bi jo opozoril, preden bi krvni sladkor padel tako nizko. V največjo pomoč bi nam bil pes ponoči, ko bi nas ob nevarnosti opozarjala. Tako bi lahko marsikatero noč mirno spali,” razlaga mama.

Ker si psa pomočnika zaradi nizkih dohodkov ne morejo privoščiti, prosijo tudi podjetja in dobre ljudi za pomoč z donacijo, ki bi jim pomagala pri šolanju psa pomočnika. Družinski stroški so se zaradi bolezni zelo povečali, saj je hrana primerna za hčerkico dražja.

Na Rdečem križu Slovenije so za deklico odprli račun, kjer se bodo zbirala sredstva za šolanje psa pomočnika. Pomagate lahko z nakazilom na spodnji račun:

RKS-OBMOČNO ZDRUŽENJE LAŠKO-RADEČE
Aškerčev trg 4.b,3270 Laško
Transakcijski račun:0600-0000-3706-087 pri A BANKI-BANKI CELJE
SKLIC:41001-0036 Za Normo

Kdo je Norma

Norma je nemška ptičarka, ki so jo v psarni Hudobrek zaradi odličnega značaja doniral inštruktorici psov pomočnikov Maji Golob. Želel je, da bi psička postala pes pomočnik, zato je odšla že kot mladiček k družinici Mie.

Norma se je že povsem povezala z Mio, s katero sta postali najboljši prijateljici. Nanjo že zdaj deluje pozitivno, saj se Mia ob njej počuti bolj varna in sproščena. Norma je zdaj dovolj stara, da začne z dolgotrajnim šolanjem, da bo lahko pomagala svoji Mii.

anja.scuka@zurnal24.si