Vizita za živali > Novice
19996 ogledov

Kupila rake in jih izpustila v Savinjo ...

Raki
V dobri veri kupila rake in jih izpustila v Savinjo. Preberite, kaj se je zgodilo.

Na uredništvo smo prejeli informacijo, da je inšpektorica za okolje z območne enote Koper izdala poziv Zavodu RS za varstvo narave, da pripravi strokovno mnenje v zvezi z gojitvijo in vnosom invazivne tujerodne vrste raka marmornati škarjar, po latinsko imenovanega Procambarus fallax f. virginalis. 

Ker ugotovitveni postopek v zvezi s tem primerom še vedno poteka, nam podrobnejših informacij na ministrstvu za okolje in prostor trenutno še niso mogli podati. Ob tem so nam pojasnili, da izhajajo določila o tujerodnih invazivnih vrstah iz Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki v vsaki državi članici velja neposredno.

"Te določbe so predpisane zaradi velike grožnje teh vrst za biotsko raznovrstnost. Invazivna tujerodna vrsta je namreč tista tujerodna vrsta, za katero je bilo ugotovljeno, da lahko njen vnos ali širjenje ogroža ali ima škodljive vplive na biotsko raznovrstnost," so nam povedali. 

Domorodnim vrstam lahko po njihovih besedah povzročajo težave, ker jih izpodrivajo, z njimi tekmujejo za hrano in primerne habitate, prenašajo tudi bolezni in parazite, na katere domorodne vrste niso odporne ali prilagojene: "Poleg negativnih vplivov na biotsko raznovrstnost, imajo lahko invazivne tujerodne vrste negativno vplive tudi na gospodarstvo in zdravje ljudi."

Trenutno na ravni EU omejitve veljajo za 49 rastlinskih in živalskih vrst: 26 tujerodnih živali in 23 tujerodnih rastlin.

Za vse vrste, ki so na seznamu EU, veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja: "Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje. Dovoljenih je le nekaj izjem, ki se nanašajo na posedovanje hišnih živali, prodajo v prehodnem obdobju ter za opravljanje raziskav o invazivnih tujerodnih vrstah ali njihovo ohranjanje ex-situ."

Izjemen razmnoževalni potencial 

Na Zavodu RS za varstvo narave so nam pojasnili, da je rak marmornati škarjar tujerodna invazivna vrsta, ki lahko močno orozi naše rake: "Vrsta ima izjemen razmnoževalni potencial, saj se razmnožuje partenogenetsko. To pomeni, da samice odlagajo neoplojena, haploidna jajca iz katerih se razvijejo mladi raki, kar je edinstveno med raki deseteronožci."

Samcev po njihovih podatkih sploh še niso opazili. Po več levitvah spolno starost dosežejo praviloma pri štirih centimetrih, lahko pa tudi že prej. Prva jajca pri temperaturi 25 stopinj Celzija odlagajo pri starosti 25 tednov, pri temperaturi 20 stopinj Celzija pa pri starosti 35 tednov.

Vrsta se ob ugodnih pogojih lahko razmnožuje celo leto, večkrat letno, med posameznimi intervali je običajno 8 do 9 tednov. Velikost zaroda narašča z velikostjo samice, največje število jajc je 500, pri manjših osebkih 50 – 150.

"V nekaj mesecih lahko ena samica vzgoji veliko število mladih rakov. Preživetje zaroda do 3. juvenilnega stadija je več kot 80-odstotna. Za osnovanje populacije je dovolj en sam osebek," opozarjajo na zavodu. Temperaturni razpon preživetja vrste in dosedanja opažanja dokazujejo, da je vrsta najverjetnje v naravnem okolju v Evropi sposobna preživeti.

Na Zavodu pravijo, da marmornati škarjar ogroža avtohtone evropske vrste rakov, saj z njimi tekmuje za hrano in prostor. Poleg tega je prenašalec račje kuge, ki je za evropske avtohtone rake smrtna.

Marmornati škarjar je zaradi hitre rasti, velike razmnoževalne sposobnosti in podaljšanega razmnoževalnega obdobja bolj konkurenčen kot so domorodni raki. Hrani se z vso vrsto hrane.

"Negativni vplivi na družbo in gospodarstvo so večplastni. Prisotnost vrste vpliva na celoten ekosistem, zmanjšuje vrstno pestrost in številčnost organizmov. V stoječih vodah lahko povzroča kalnost vode. Ker bo verjetno zmanjšana tudi številčnost ribjih populacij, ima vrsta lahko neposredne vplive na varovane vrste rib, športni ribolov …" so zaključili na zavodu.

Kakšne globe čakajo kršitelje

Globe lahko inšpektroji izrekajo na podlagi Zakona o ohranjanju narave (ZON). "Globe za hujše prekrške znašajo za pravne osebe od 10.000 do 50.000 evrov, za odgovorno osebo pravne osebe od 1.000 do 2.000 evrov, za samostojnega podjetnika od 4.000 do 20.000 evrov ter za posameznika od 200 do 1.000 evrov," so našteli na ministrstvu. Kot primer navajajo namerno, da nekdo brez opravičljivega razloga uniči ali poškoduje habitate populacij rastlinskih ali živalskih vrst.

Če nekdo naseli rastline ali živali tujerodnih vrst brez dovoljenja, če goji živali tujerodnih vrst brez dovoljenja, so globe nekoliko nižje. Globe za prekrške znašajo za pravne osebe od 2.000 do 1.000 evrov, za odgovorno osebo pravne osebe od 400 do 1.000 evrov, za samostojnega podjetnika od 1.000 do 4.000 evrov ter za posameznika od 100 do 300 evrov. 

Globe za lažje prekrške, če nekdo na primer doseli rastline ali živali tujerodnih vrst brez dovoljenja, če naseli rastline ali živali tujerodnih vrst brez dovoljenja pa so za pravne osebe od 1.000 do 2.000 evrov, za odgovorno osebo pravne osebe od 200 do 400 evrov, za samostojnega podjetnika od 200 do 1.000 evrov ter za posameznika od 40 do 100 evrov. 

Rake je spuščala v Savinjo

V letošnjem letu je sicer Inšpekcija za naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) prejela dve prijavi v zvezi z nepravilnim ravnanjem z invazivnimi vrstami rakov. Inšpekcijski postopek je že končan v zvezi z izpustom tujerodnih rakov vrste ozkoškarjevec (Astacus Leptodactcluss) v Savinjo.

"V začetku leta je bil na družbenem omrežju Facebook objavljen prispevek o izpustu tujerodnih rakov v Savinjo. Na podlagi objavljenih vsebin je inšpektorica za okolje opravila inšpekcijski pregled ob prisotnosti predstavnikov ZRSVN, Zavoda za ribištvo (ZZRS) in Centra za kartografijo favne in flore (CKFF)," so nam opisali na ministrstvu. 

Na lokaciji izpusta rakov niso opazili niti po vizualnem pregledu terena na površini 500 kvadratnih metrov, niti po uporabljeni metodi elektroizlova s strani ZZRS. V ugotovitvenem postopku je bilo ugotovljeno, da naj bi šlo za izpust rakov vrste ozkoškarjevec (Astacus Leptodactcluss), obravnavana tujerodna vrsta po izjavi predstavnika ZRSVN v Sloveniji pa še ni registrirana.

Žalosten konec za rake

Kršiteljica je na zaslišanju povedala, da je v trgovini kupila štiri rake, po nakupu pa jih je še istega dne spustila v Savinjo. "Mislila je, da je z izpustitvijo rakov naredila nekaj dobrega, vendar so ji kasnejeje lovci pojasnili, da naj rake takoj vzame iz vode. Še istega dne je iz reke vzela tri negibne rake in jih vrgla v zabojnik za smeti," so nam opisali.

Inšpektorji so ugotovili, da je za rake izvedel tudi član ribiške družine. Zato je pregledal območje Savinje in našel četrtega raka, ki ga je z roko ulovil in ugotovil, da gre za samico. "Rak je bil ob najdbi še živ, vendar v slabem kondicijskem stanju, premikal se je počasi, ni se poskušal braniti in je imel odlomljeno eno tipalko. O najdbi je obvestil ZZRS, ki je raka tudi prevzel. Zaradi kršitve 17. člena Zakona o varstvu narave je bila kršiteljici izdana odločba o prekršku, kjer je bila določena globa v višini 100 evrov. Globo in stroške prekrška je kršiteljica plačala," so sklenili. 

anja.scuka@zurnal24.si

Komentarjev 2
  • mirror 06:02 23.avgust 2017.

    Veliko hujše posledice za avtohtoni živelj in kvaliteto vode so naselitve rib v Sedmera jezera in ameriške postrvi v Sočo. To je celo izvajala stroka.

  • smejka 21:28 22.avgust 2017.

    Prodajajo se tudi raznorazna semena in sadike, ki izvirajo iz daljnih dežel in so 'tujek' ali celo sovražnik.Tudi to bi mogli prepovedat.Ena taka je pavlovnija...sadike se dobijo zelo poceni

Sorodne novice