Vizita za živali > Novice
128 ogledov

Zaskrbljujoče: To nam sporočajo glasniki

Črna štorklja Jure Novak
Kaj bo s kolonijo cesarskega pingvina na Antarktiki, z vranjeki, ki gnezdijo v kolonijah ob morski obali, z Naravnim rezervatom Škocjanski zatok in Krajinskim parkom Sečoveljske soline ...

“Nedavne raziskave kažejo, da podnebne spremembe že sedaj vplivajo na populacije vrst in ekosisteme po vsem svetu, še večje vplive pa lahko po projekcijah pričakujemo v prihodnosti,” nam je pojasnila urednica fotografske razstave Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Tanja Šumrada. Razstava z naslovom "Glasniki – kaj nam o grožnji podnebnih sprememb pripovedujejo ptice,” bo od četrtka 6. julija od 14.30 na Krakovskem nasipu v Ljubljani.

Ob tem pravi, da bodo imele nekatere vrste od podnebnih sprememb sicer korist, večini pa bo to sodeč po raziskavah škodilo. ”Vplivi na ptice se kažejo predvsem v premikih območij razširjenosti proti zemeljskim polom in proti večjim nadmorskim višinim, motnjah v odnosih s plenilci, tekmeci in plenom, neskladjih med obdobji selitve, gnezdenja in razpložljivosti hrane," je naštela. Posledično se po njenih besedah že sedaj zmanjšuje številčnost številnih vrst ptic, ”predvsem pa bodo podnebne spremembe še povečale negativne vplive že obstoječih groženj pticam, kot je izginjanje primernih življenjskih okolij zaradi različnih človeških aktivnosti.” 

Šokantni podatki

Tanja Šumrada nam je zaupala le nekaj zaskrbljujočih izsledkov raziskav organizacij BirdLife International in National Audubon Society: “Na Nizozemskem so na primer ugotovili, da črnoglavi muharji v zadnjih 30 letih z gnezditvijo pričenjajo v povprečju za 10 dni bolj zgodaj. Območje razširjenosti kanadske šoje se je v zadnjih 26 letih proti severu premaknilo za povprečno 18,5 kilometra. Črno-rumeni tukan in druge, nekoč »nižinske« vrste v Kostariki pa se v primerjavi z letom 1979 danes pojavljajo na nadmorskih višinah vse do 1.500 metrov.”

Po njenih besedah je tudi veliko raziskav, ki dodatno razkrivajo pričakovane posledice segrevanja planeta: ”Verjetnost, da bo do leta 2100 izginila ena izmed kolonij cesarskega pingvina na Antarktiki, je ocenjena na najmanj 36 odstotkov. Povečanje pogostosti in intenzitete ekstremnih vremenskih pojavov, kot so neurja z gostimi padavinami in vetrovi z morja, bodo verjetno povzročila bolj pogoste množične pogine vranjekov, ki gnezdijo v kolonijah ob morski obali.”

Slovenska raziskava po njenih besedah kaže tudi, da bo zaradi pričakovanega dviga morske gladine do leta 2060 predvidoma izginilo 42 odstotkov z Naturo 2000 varovanih bivališč v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok in Krajinskem parku Sečoveljske soline. Izvirno poročilo je v angleškem jeziku sicer objavljeno tudi v spletni obliki na strani climatechange.birdlife.org.

So glasnice stanja in sprememb 

”Ptice so kot najbolj raziskana skupina živali že dolgo znane kot pomembne glasnice stanja in sprememb v naravnem okolju. Namen naše razstave je zato s konkretnimi primeri ptic opozoriti na realnost in posledice podnebnih sprememb, ki se bodo večinoma negativno pokazale tudi na populacijah ptic,” pojasnjuje.

Ker bomo tem grožnjam izpostavljeni tudi ljudje, je po njeni oceni zelo pomembno, da s slabo načrtovanimi odzivi ne bomo še poslabšali stanja ekosistemov, od katerih smo odvisni vsi: ”Tipičen primer je uvajanje obnovljivih virov energije, ki jih ne bi smeli umeščati na ključnih varovanih območjih. Ob postavitvi načrtovane hidroelektrarne Hrastje-Mota na reki Muri bi bilo na primer izgubljenih ali degradiranih skoraj 100 hektarjev poplavnih gozdov, s čimer bi se bistveno skrčil tudi najpomembnejši življenjski prostor črne štorklje v Sloveniji.” 

Prav ukrepi, ki temeljijo na ohranjanju in obnavljanju ekosistemov, kot so gozdovi, nam po njenih navedbah namreč lahko pomagajo tako pri blaženju kot tudi pri prilagajanju na podnebne spremembe. Za lep primer je dala mokrišča v visokih Andih v Argentini, Boliviji in Ekvadorju, ki imajo visoko naravovarstveno vrednost in so ponor ogljika, hkrati pa zagotavljajo tudi vir pitne vode za več kot sto milijonov ljudi. ”Na otoku Wallasea v Veliki Britaniji pa so na primer ustvarili 670 ha novih mokrišč, ki zagotavljajo zaščito pred poplavljanjem obale, hkrati pa so tudi bivališče za vodne ptice,” je sklenila. 

anja.scuka@zurnal24.si

Komentarjev 1
  • Tupamaros 19:56 11.julij 2017.

    Zaskrbljujoče je vaše lapanje za pridobivanje denarja za projekte brez smisla.Odkrivanje tople vode ali denar za plače.