Vizita za živali
10435 ogledov

Sabina iz K9: "To je bila najkrajša iskalna akcija"

K9 rešitve K9 rešitve K9, iskanje pogrešanih z reševalnimi psi.
Iskalna akcija navihanega pomeranca je trajala le nekaj minut ...

Pogovarjali smo se s Sabino Piber iz organizacije K9 – iskanje pogrešanih. Čeprav organizacija ni tako stara, ima Sabina že veliko zgodbic o iskalnih akcijah. Nekatere imajo bolj srečen konec, druge pa malo bolj žalosten, na srečo je več tistih s srečnim koncem. Zaupala nam je nekaj nepozabnih iskalnih akcij, ki ji bodo še dolgo ostale v spominu.

1/4
K9, iskanje pogrešanih z reševalnimi psi. Anže Petkovšek

Vrhniška mačka je bila zdoma ves mesec

"Prejeli smo klic gospe, ki je imela notranjo mačko Ulo. Gospa je imela precej veliko teraso in ta mačka se je pogosto zadrževala tam, bila je stara že 14 let," je pričela svojo pripoved Sabina. "Ta mačka ni šla nikamor, vse dokler se v sosednje stanovanje ni vselila družina, ki je s seboj pripeljala dve mački. Ena izmed teh je bila zelo živahna in nekega dne je prišla na teraso te gospe. Takrat je to ubogo vrhniško mačko pregnala iz njenega doma čez cesto pa vse do naselja. Sosedova mačka se je vrnila domov, Ula pa je ostala sredi neznanega območja precej zmedena. Ta pobegla mačka je nato prišla do območja prostoživečih mačk, ki so precej teritorialna bitja. Seveda jim to ni bilo všeč in so jo pričele preganjati. Sprva je bežala ob avtocesti nato pa je švignila čeznjo," je dejala.

"Ko smo mi prišli na iskalno akcijo, je Ula želela iti čez avtocesto, kar seveda ni bilo možno. Nato smo se z avtom zapeljali na drugo stran in prišli do zaraščenega območja, nikamor nisi mogel iti. Gospe sem povedala, da naj jo tam čaka, saj je mačka zagotovo tam. Gospa je cel čas hodila tja in jo čakala," je še povedala.

"Čez nekaj časa me je klicala, da mačke ni nikjer. Nato sem šla s Čili še enkrat na iskanje. Čili me je pripeljala do enakega mesta. Zaradi varnosti mačke nismo bolj drezali noter, da je ne bi prestrašili. Gospa je nato še naprej vsak dan hodila čakati na mačko, še celo Vrhniko je prelepila s plakati. Končno je njeno iskanje obrodilo sadove in čez 14 dni je dobila klic, da so njeno mačko opazili. To ji je dalo upanje, zato je še naprej hodila tja. Ko se je nekega dne vračala domov, ji je mačka očitno sledila, saj jo je nato opazila pred vrati. Točno en mesec je trajalo, da je prišla domov," je še zaključila.

Seveda pa tudi ne manjka zgodb, ki so polne smeha in zabave, kot je to zgodba o Ronu in Maji ...

Ron in Maja

"V Kranju sta se izgubila dva psa, Ron in Maja. Nekega dne sta se odločila, da gresta skupaj na potep in ju ni bilo en dan," je pričela Sabina. "Drugi dan so nas klicali, saj to ni bilo običajno za njiju. Očividci so jih videli na drugem koncu Kranja, kamor se da priti čez hrib. Takrat je bil zelo vroč dan. Podali smo se čez reko in nato ponovno čez hrib, nakar sem skrbnikom svetovala, naj jima gredo nasproti. Ko smo bili sredi ničesar, so nas klicali, da je nekdo našel Rona. Bilo mi je nenavadno, saj so ga našli na čisto drugi strani Kranja, v popolnoma nasprotni smeri, kamor so šli moji psi," nam je povedala.

"Najditelji so povedali, da je prišel Ron do njihove hiše popolnoma moker in sestradan. Ko sem jaz prišla tja, mi je bilo malo čudno, saj naj bi bil Ron lažji kot ta najdeni nemški ovčar. Oče družine, ki ga je našla, mu je odstopil velik zrezek za kosilo, saj je pes izgledal zelo lačen. Naložila sem ga v avto in ga peljala k njegovim skrbnikom. Lahko si predstavljate mojo začudenost, ko so ga pogledali in rekli, da to ni njihov Ron. Našli smo napačnega psa," se je zasmejala Sabina.

"Nisem vedela, kaj naj naredim, zato sem psa odpeljala na veterino, da pogledajo čip. Ugotovili smo, da smo našli Čarlija. Bil je iz iste vasi kot družina, h kateri se je zatekel, le malo nižje ob Savi. Očitno se je Charlie najprej šel malo skopati, nato pa se je odločil poiskati družino, ki bi ga nahranila. V tem času smo našli tudi Rona in Majo, srečali smo se na pol poti. Bilo je neverjetno, iskali smo dva psa, našli pa tri," še zaključi.

Navihani pomeranec

"Imam še eno zgodbo o pomerancu, ki se je izgubil," je nadaljevala. "Doma so imeli več pomerancev, na neki točki so ugotovili, da jim oče manjka. Ni ga bilo nikjer, čeprav so ga že zgodaj začeli iskati. Ko so nas poklicali, sem malo gledala lokacijo njihovega domovanja. Povedala sem jim, da je možno, da je šel proti pokopališču in tam našel kaj zanimivega. Šli so pogledati, ga niso našli, zato smo prišli mi. To je bila velika hiša z ograjenim vrtom, spredaj pa je bilo tlakovano dvorišče z ograjo," je razložila.

K9 pomeranec | Avtor: sabina piber sabina piber
"Ko sem prispela tja, je moj pes pričel cviliti in jokati, nikakor je nisem mogla umiriti. Nato sem drugemu psu dala vzorec vonja in pričeli sva z iskanjem. Nisva šli daleč, samo za avto sem šla in tam je sedel pomeranec, ki smo ga iskali, in nas opazoval. Očitno je bil ves čas doma in se je samo zjutraj odločil iti en krog. Takrat so skrbniki ugotovili, da ga ni, in pričeli z iskanjem. Ko je skrbnica pogledala vso živo mejo in odšla naprej, se je on vrnil in se skril tja. Ko je moj pes začel lajati, pa je iz žive meje prišel pogledati, kaj se dogaja. To je bila najkrajša iskalna akcija kadarkoli."

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice