V tujini je urbano vrtnarjenje popularno že kar nekaj let, v zadnjem času pa tudi pri nas. "Super je, da se vedno več ljudi zaveda pomembnosti pridelave domačih vitaminov," pravi Tina Ternjak, polovica voditeljskega para oddaje Vrtičkanje. "Ne glede na to, ali si posadijo samo nekaj lončkov začimb ali pa ustvarijo na svojem balkonu oz. terasi pravi vrtiček."
Rastline na balkonu so bolj odvisne od nas
Ne oprašujejo le čebele
Če imamo teraso ali balkon v višjih nadstopjih takšna lega ni idealna za opraševanje. "Vendar je tudi v urbanih naseljih veliko več opraševalcev, kot si mislimo," razlaga Ternjakova. "Rastline ne oprašujejo samo čebele, ampak tudi muhe, čmrlji, mravlje, metulji … Prav pa je tudi, da posadimo rastline, ki privabljajo opraševalce, tako bomo tudi v urbanih naseljih poskrbeli, da bodo žuželke imele hrano, mi pa obilnejši pridelek."
Količina in pogostost zalivanja sta po besedah Ternjakove odvisni od velikosti posode (manjše se hitreje izsušijo kot večje), od materiala (glina je bolj porozna od plastike) ter vrste rastlin (bazilika potrebuje več vode kot rožmarin).
Pod streho je bolje, da gojimo eksotične rastline, ki potrebujejo več toplote, ali pa paradižnik, kumare in bučke, ki ne marajo preveč dežja. "Za vzgojo v posodah se najbolje obnesejo vrste in sorte vrtnin z nižjo in grmičasto rastjo, majhnimi glavicami, koreni in drobnimi plodovi," razlaga Ternjakova. "Kljub temu pa omejitev, razen vrtnarjeve domišljije, skoraj ni. Seveda pa je posamezni rastlini potrebno zagotoviti primerno velik prostor in rastne pogoje."
Za začetnike enostavnejše vrtnine
Bolj zahtevne za vzgojo so po besedah sovoditeljice Vrtičkanja čebula, česen, cvetača, ohrovt in korenasta zelenjava, kot je npr. korenček, rdeča pesa, pastinak in gomoljna zelena. "V posodi pa vam bodo ob primerni oskrbi uspevali celo sadni grmički in pritlikava sadna drevesa," razlaga Ternjakova.
Oprema in posoda
"Odvisno od tega kaj želimo, ali si naš vrtiček poenostavimo ali zakompliciramo," pravi Ternjakova. "Marsikaj lahko naredimo iz recikliranih materialov, potrebujemo nekaj substrata, semen ali sadik in veselje do vrtnarjenja."
Zelenjavo najpogosteje sejemo in sadimo v lonce in korita. "Zeliščem, listnati solati, redkvici, in azijski zelenjavi bodo zadostovali manjši lončki," pravi Ternjakova. "Korenasta zelenjava bo zahtevala bolj globoko posodo. Precej velike posode so primerne za paradižnik, kumare, jajčevec, fižol, grah, zelje in brokoli."
