Septembra obeležujemo mesec Alzheimerjeve bolezni, ki je v razvitem svetu vse pogostejša, saj naj bi je bilo do leta 2050 še trikrat več. “V naši državi je že okoli 32 tisoč ljudi z demeco. Po podatkih Alzheimer Disease Internacional pa je na svetu že več kot 44 milijonov obolelih za demeco,” opozarjajo v Spominčici, slovenskem društvu za pomoč demenci.
Pokaže se tudi pred petdesetim
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence. Okoli šestdeset odstotkov vseh bolnikov z demenco ima Alzheimerjevo bolezen. Največkrat prizadene starejše, zanjo zboli od pet do deset odstotkov vseh starejših od 65 let. Redkeje pa se lahko bolezen pokaže tudi pred petdesetim letom. “Nujno je, da čim več ljudi prepozna prve znake demence in osebo s sumom na demenco čim prej pelje k osebnemu zdravniku,” pravijo v Spominčici.
Vzrok za nastajanje sprememb v možganih še ni znan. Vemo pa, da za nastanek bolezni ni kriva virusna okužba in da bolezen ni nalezljiva. Možno je, da na nastanek Alzheimerjeve bolezni vpliva kajenje.
Sčasoma bo morda ozdravljiva
Žal za Alzheimerjevo bolezen še ni zdravila, z zdravili je mogoče lajšati nekatere posledice bolezni. Številne raziskave pa dajejo upanje, da bo sčasoma možno bolezen tudi zdraviti.
Zdravljenje Alzheimerjeve bolezni je predmet nekaterih študij o uporabi matičnih celic. Zadnja takšna raziskava daje upanje, da bomo s pomočjo matičnih celic živeli dlje. Znanstveniki so analizirali kri Hendrikje van Andel-Schipper, ki je veljala za najstarejšo Zemljanko in je umrla leta 2005 stara 115 let. Na podlagi analiz krvi so znanstveniki ugotovili, da je življenjska doba pogojena z zmožnostjo obnavljanja tkiva, ki ga napajajo matične celice. Ko se matične celice izčrpajo, kar vpliva na njihovo življenjsko dobo, preminejo in s tem postopoma zmanjšujejo zmožnost telesa pri regeneraciji pomembnega tkiva in celic v krvi.
Znanstveniki so ugotovili, da je pri van Andel-Schipperjevi v starejših letih kar dve tretjini belih krvničk izviralo iz samo dveh matičnih celic. Ob tem ocenjujejo, da se je večina matičnih celic, ki jih je imela ob rojstvu, že izčrpala in preminila. Vodja raziskovalne ekipe univerzitetnega medicinskega centra v Amsterdamu Henne Holstege je zato mnenja, da obstaja možnost za pomlajevanje ostarelih matičnih celic, ki smo jih shranili ob rojstvu ali v mladosti. Upa, da bo s pomočjo genoma Alndel-Schipperjeve pomagala tudi tistim, ki zbolijo zgodaj za Alzheimerjevo boleznijo.
V nedeljo, na svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, bodo v Spominčici organizirali Sprehod za spomin. Zbirati se bodo začeli ob deseti uri na ploščadi pred Moderno galerijo v Ljubljani, sprehod se bo sicer začel ob enajsti uri.
