Zdravje > Aktualno
20992 ogledov

Bolezen, zaradi katere smo najbolj ogrožena populacija na svetu

Borelioza
Letos zbolelo že 253 ljudi.

V Sloveniji imamo tri bolezni, ki jih povzročajo klopi, poleg lymske borelioze in klopnega miningoencefalitisa je tu še precej bolj redka humana granulocitna anaplazmoza.

Prvi na svetu

Lymska borelioza je v Sloveniji daleč najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi. Razširjena je po vsej Sloveniji. "Letno pri nas zabeležimo do več kot 6000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu," so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ( NIJZ). Lani so zabeležili kar 7543 ljudi s to boleznijo leta 2017 ( 3.741).

Sicer je po zadnjih podatkih za to letos zbolelo že 253 ljudi ( 152 žensk in 101 moški). Največ v starostni skupini 55 do 64 let. 

Bodite previdni

Zaradi te bolezni in seveda še veliko bolj nevarnega klopnega meningoencefalitisa strokovnjaki opozarjajo na previdnostne ukrepe, saj se s toplejšim vremenom prične tudi aktivnost klopov, s tem pa se poveča verjetnost okužb. Spodnja grafika prikazuje število prijavljenih primerov Lymske borelioze in KME, po tednih, Slovenija, 1. 1. 2017 – 17. 3. 2019.

 | Avtor: Nijz Nijz

Cepiva proti lymski boreliozi pri ljudeh ni

Z ustreznim načinom življenja, primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov, lahko možnost okužbe pomembno zmanjšamo.

Kako se pokaže

  • Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe običajno izginejo po nekaj tednih, včasih pa lahko vztrajajo tudi več mesecev.
  • Nekaj tednov do mesecev, lahko pa celo več let po okužbi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki.
  • Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa so redke. 

Klopni menigoencefalitis

Gre resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Prva faza bolezni se prične približno teden do 14 dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Po preliminarnih podatkih je v Sloveniji letos za KME zbolela ena oseba, leta 2018 pa 153,

zdravstvo; Fotografija je simbolična Huda izkušnja Zdravje Klopni meningoencefalitis: "Ob šestih zjutraj sem se zbudil in padel v komo!"

"Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt. Pri 5 do 10 % bolnikov se pojavijo ohromitve, približno 1% obolelih umre," so zapisali na NIJZ.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje opravi še pred aktivnostjo klopov, torej pred pričetkom toplejšega obdobja.

Trajne posledice

Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.

Slovenija sodi med endemska področja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Klopi, okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa, so razširjeni skoraj po vsej Sloveniji.

Strokovnjaki opozarjajo, da je glede na možnost okužb in razširjenost klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji, cepljenih še vedno premalo ljudi.

Cepljenje proti KME KME Zdravje V tej občini je največ obolelih za klopnim meningoencifalitisom

Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave. Te živali sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. Tako se lahko z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov okužijo tudi ljudje. Leta 2012 je bil v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha klopnega meningoencefalitisa po zaužitju surovega kozjega mleka.

Granulocitna anaplazmoza

Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza. Bolezenske težave so dokaj podobne tistim v zgodnjem obdobju kopnega meningoencefalitisa, v ospredju so povišana telesna temperatura, glavobol ter hude bolečine v sklepih in mišicah. Tudi proti tej bolezni se ne moremo zaščititi s cepljenjem, zdravimo pa jo z antibiotikom.

Tveganju za okužbo s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi, so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, tudi otroci, še posebej tisti, ki se veliko gibajo v naravi oziroma opravljajo aktivnosti na prostem.

 

 

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.