Zdravje > Aktualno
18 ogledov

Bomo dočakali zdravstveno reformo?

Marija Milojka Kolar Celarc Anže Petkovšek
Letos se med drugim obeta zamenjava v vodstvu javne zdravstvene blagajne, na področju investicij pa odpiranje urgentnih centrov po celotni državi.

Na področju zdravstva se letos pričakuje priprava zdravstvene reforme in pospešeno skrajševanje čakalnih vrst. Prav tako se obeta zamenjava v vodstvu javne zdravstvene blagajne, na področju investicij pa odpiranje urgentnih centrov po celotni državi.

Na zdravstveno reformo se čaka že vsaj 14 let. V teh letih so skoraj vsi zdravstveni ministri pripravili bodisi podlage oziroma študije za reformo, nekateri so prišli tudi do zakonodajnih predlogov, vsi so se ustavili že v koaliciji. Nato so ti dokumenti ostali v predalih.

Tudi pod vodstvom ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc delovna skupina že pripravlja študijo oziroma analizo izdatkov v zdravstvu in oceno uspešnosti slovenskega zdravstvenega sistema ter resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015 - 2020. Na podlagi tega bo po napovedih ministrice nastala zdravstvena reforma. Sočasno bodo pripravljali predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Ali bo reforma nared že letos, je sicer težko napovedati.

V pripravi je že resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesne dejavnosti, katere ključni cilj bo zaustavitev trenda naraščanja debelosti in s tem povezanih kroničnih bolezni. Ministrstvo je tudi pripravilo predlog novele zakon o zbirkah podatkov, na podlagi katere bodo lahko letos v praksi zaživeli določeni projekti v okviru rešitve iz eZdravja.

Skrajševanje čakalnih vrst

Zaradi pričakovanega boljšega poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo samo za skrajševanje čakalnih vrst na voljo okoli 40 milijonov evrov. Tako bo ZZZS dodatno financiral 2500 operacij in 100.000 pregledov. V preteklem letu so se namreč čakalne vrste pomembno podaljšale.

To je dobra novica za bolnišnice, ki se vse od začetka krize, kateri je sledilo krčenje sredstev za zdravstvene programe, borijo z likvidnostjo. Od osmih bolnišnic, ki so se zaradi likvidnostnih težav v letu 2013 vključile v enotni zakladniški račun in iz njega prejemajo likvidnostna posojila, sta se lani v celoti razdolžili le dve bolnišnici. Največje težave ima izolska, naloga bolnišnic pa je, da še letos odplačajo posojila državi.

Se bo Fakin poslovil?

Samo Fakin, ki je vodil ZZZS v preteklih osmih letih, se bo sicer letos, kot zdaj kaže, poslovil od tega položaja. Nedavno je namreč največja vladna stranka sporočila, da njegove kandidature ne podpirajo, pač pa podpirajo njegovega protikandidata Janka Štoka. Zadnjo besedo ima pri imenovanju generalnega direktorja DZ.

Prav tako je za pričakovati odločitev vlade, kdo bo poslej vodil največjo zdravstveno ustanovo v državi - Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana. Simon Vrhunec namreč UKC kot v. d. generalnega direktorja vodi že več kot leto, saj se vlada še vedno ni izjasnila glede njegovega imenovanja. Ko se bo, pa namerava svet UKC objaviti nov razpis za generalnega direktorja.

Skupno javno naročanje

Tudi letos bo pospešeno potekala gradnja regionalnih urgentnih centrov. Končani morajo biti do konca novembra, sicer bo država morala vračati del evropskih sredstev, ki so jih dobili za gradnjo mreže centrov. Če ne bo zapletov pri razpisu, se bo nadaljevala tudi gradnja ljubljanske urgence. Odločitev, kdo bo dobil posel, bo znana predvidoma v začetku leta, najcenejšo ponudbo pa je oddal Kolektor Koling.

Predvidoma se bo nadaljevala tudi sanacija vodovoda na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Obnova trenutno stoji, saj je bil projekt v vmesnem času nekoliko spremenjen in je treba izdelati nove projekte. Ministrica je odredila tudi revizijo projekta.

Prav tako ministrstvo krepi skupno javno naročanje, saj bodo morale biti po novem v skorajšnje skupno javno naročilo za zdravila vključene vse bolnišnice v državi. Sledila bodo skupna javna naročila za medicinsko-tehnične pripomočke, a bo vlada morala najprej določiti, katere skupine bodo predmet skupnega naročanja, torej zastaviti standardizacijo.

Širitev preventive

Obeta se nova širitev referenčnih ambulant. Letos jih bo na novo 150. Prav tako bodo po napovedih ministrice zdravnikom brez specializacije omogočili, da na primarni ravni izvajajo pomoč.

Dodatna sredstva bodo letos zagotovljena tudi za širitev presejalnih programov Dora in Svit. V program zgodnjega odkrivanja raka na prsih bo letos vključenih predvidoma enkrat več žensk kot v preteklem letu, a na katera področja se bodo širili, še ni jasno.

V presejanje in zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki pa bodo vključili tudi populacijo do 74 let. Do sedaj je bil program namenjen za moške in ženske v starosti od 50 do 69 let. Prav tako bo od novega leta brezplačno na voljo cepljenje otrok proti pnevmokokom, ostaja pa to cepljenje prostovoljno.

Nadaljevalo se bo uvajanje terapevtskih skupin zdravil. Od srede januarja bodo v lekarnah (na podlagi recepta) na voljo tudi magistralna zdravila z tetrahidrokanabinolom, to je učinkovina iz marihuane. Z novim letom bo tudi, kot kaže, uvedena bela napotnica. Zavarovanci bodo lahko z belo napotnico zasebnega zdravnika prišli do specialistične storitve v javni zdravstveni mreži enako kot z zeleno.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.