Zdravje > Aktualno
16681 ogledov

Evropa naj se pripravi na te bolezni. Tudi smrtne

Urgenca Profimedia Urgenca
Mrzlica denga bo v tem desetletju postala velika grožnja v južni Evropi, Južni Ameriki in delih Afrike, saj višje temperature ustvarjajo ugodne pogoje za komarje, ki prenašajo to bolezen, opozarja WHO.

Mrzlica denga bo v tem desetletju postala velika grožnja v južni Evropi, Južni Ameriki in delih Afrike, saj višje temperature ustvarjajo ugodne pogoje za komarje, ki prenašajo to bolezen,

Bolezen že dolgo pesti večji del Azije in Latinske Amerike, vsako leto pa povzroči približno 20.000 smrti. Stopnja obolelosti se je od leta 2000 po vsem svetu povečala za osemkrat, predvsem zaradi podnebnih sprememb, povečanih migracij in urbanizacije.

Veliko primerov ostaja neprijavljenih, čeprav so jih leta 2022 po vsem svetu zabeležili kar 4,2 milijona. Kot navaja Reuters, uradniki za javno zdravje po svetu opozarjajo, da leto pričakujejo rekordne stopnje prenosa te bolezni.

Bangladeš trenutno doživlja najhujši izbruh doslej, z več kot 1000 smrtnimi žrtvami. "To bo pomenilo velik pritisk na bolnišnice sisteme. O dengi se moramo pogovarjati veliko bolj proaktivno," je za Reuters povedal Jeremy Farrar, specialist za nalezljive bolezni pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO).

Farrar je 18 let delal v Vietnamu, kjer je raziskoval tropske bolezni, vključno z mrzlico denga. Po njegovih besedah se bo okužba verjetno "razmahnila" in postala endemična v delih Združenih držav, Evrope in Afrike, kar bo povzročilo velik pritisk na bolnišnične sisteme v številnih državah, je opozoril.

Denga je virusna vročinska bolezen, ki jo prenašajo komarji. Pojavlja se v tropskih in subtropskih predelih sveta, predvsem v urbanih predelih Afrike, centralne in južne Amerike, jugovzhodne Azije, vzhodnega Mediterana in zahodnega Pacifika.

Vročina, krči, bolečine v sklepih

Večina ljudi nima simptomov, manj kot en odstotek okuženih umre. "Res me skrbi, ko bo to postalo velik problem v podsaharski Afriki. Večina ljudi, ki zbolijo za dengo, nima simptomov, kar pomeni, da bo primerov še veliko več od uradnih številk," je dejal znanstvenik pri WHO. 

Simptomi bolezni vključujejo povišano telesno temperaturo, mišične krče in bolečine v sklepih, v manj kot odstotku primerov pa se bolezen konča s smrtjo. Posebnega zdravljenja ni, čeprav je na voljo cepivo. V začetku tega tedna je WHO priporočila cepivo Qdenga podjetja Takeda Pharmaceuticals za otroke, stare od 6 do 16 let, na območjih, kjer je okužba velik javnozdravstveni problem.

 | Avtor: Profimedia Profimedia
Dengo širijo okuženi komarji Aedes aegypti, ki se obnašajo drugače kot vrste, ki prenašajo malarijo. Na primer, ljudi grizejo v zaprtih prostorih in ves dan, ne samo čez noč.

Način prenosa

Virus denge se na človeka prenese s pikom okuženega komarja Aedes, najpogosteje Aedes aegypti, lahko pa tudi Aedes albopictus (tigrasti komar), navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). 

Komar se okuži ob piku bolnika z dengo in lahko prenese bolezen na drugega človeka po 8 do 10 dneh. Neposredni prenos virusa denge s človeka na človeka ni mogoč.  V izjemno redkih primerih se okužba lahko prenese preko darovane krvi z okuženega darovalca na prejemnika transfuzije ali ob presaditvi organa. Mogoč je tudi prenos okužbe z matere na plod.

Osebe, ki so okužene z virusom denge, lahko prenesejo okužbo na komarja v času prvih 5 dni oz. največ 12 dni od pojava prvih simptomov. Komar postane kužen 8-10 dni po okužbi in ostane kužen vse svoje življenje, kar pomeni približno mesec dni.

Dovzetnost za okužbo

Za okužbo z virusom denge smo dovzetni vsi, ki prvikrat v življenju pridemo v stik s posameznim tipom virusa denge. Tveganju okužbe so izpostavljeni predvsem potniki, ki potujejo na endemska področja, kjer je bolezen prisotna. Po preboleli okužbi se razvije imunost oz. odpornost, ki nas ščiti pred ponovno okužbo z istim tipom virusa denge, ne pa proti okužbi z ostalimi tremi tipi virusa denge. Tveganje za razvoj hude oblike bolezni (t.i.  denga hemoragične vročice) se celo poveča pri ponovni okužbi z drugim tipom virusa denge.

Bolezen podobna gripi

Okužba z virusom denge poteka najpogosteje (t.j. v 75% primerov) brez simptomov. Kadar se simptomi pojavijo, je bolezen največkrat podobna gripi. Glavni simptomi in znaki so visoka vročina, hud glavobol, bolečine za očmi, v mišicah in sklepih ter izpuščaj. Lahko se pojavijo tudi blage krvavitve (npr. iz nosu ali dlesni ter pojav modric po koži). Običajno imajo majhni otroci ter ljudje s prvo okužbo z virusom denge blažji potek bolezni kot starejši otroci in odrasli.

Pri 5% okuženih oseb bolezen lahko napreduje v hudo obliko bolezni, t.i. denga hemoragično vročico ali denga šok sindrom, ki lahko ogroža življenje. Za to obliko bolezni je značilno, da obdobju visoke temperature in znakov splošnega slabega počutja, ki traja od 2 do 7 dni, sledi najprej padec vročine. Temu pa nato sledi trdovratno bruhanje, hude bolečine v trebuhu in težko dihanje. Pojavi se povečana nagnjenost h krvavitvam, ki se kaže kot podplutbe, krvavitev iz nosu in dlesni ter v nekaterih primerih notranje krvavitve. Ti simptomi in znaki napovedujejo začetek 24 do 48 ur trajajočega kritičnega obdobja, pri katerem pride do povečane prepustnosti malih krvnih žilic (kapilar), zaradi česar pride do uhajanja tekočine iz krvožilnega sistema v okoliška tkiva.

Posledica so motnje v delovanju krvožilnega sistema, ki lahko vodijo v stanje šoka, za katerega je značilen padec krvnega tlaka in motnje v prekrvavitvi življenjsko pomembnih organov. V kolikor stanja ne zdravimo, lahko nastopi smrt.

Zdravljenje

Specifičnega zdravljenja za dengo ni. Priporoča se obisk pri zdravniku, počitek, uživanje zadostne količine tekočin in po potrebi analgetiki s paracetamolom. Odsvetuje se aspirin (oziroma acetilsalicilna kislina), tudi zaradi njegovih učinkov na strjevanje krvi.
Če se počutje v prvih 24 urah po padcu vročine poslabša, naj bolnik takoj poišče zdravniško pomoč, saj gre lahko za razvoj hude oblike bolezni (t.i. denga hemoragične vročice), ki potrebuje bolnišnično zdravljenje. Pravočasno zdravljenje hude oblike bolezni lahko zniža smrtnost z dobrih 20% na manj kot 1%.

Preprečevanje okužb

Najboljši način za preprečevanje okužbe je zmanjšanje tveganja za pike komarjev.
Na področjih, kjer se nahajajo komarji Aedes je priporočljivo zatiranje komarjev z insekticidi in sredstvi za zatiranje razmnoževanja komarjev. Komarji za razvoj potrebujejo stoječo vodo, zato je iz okolice potrebno odstraniti vse posode, zabojnike, gume in druge predmete, kjer se voda zadržuje. Takšna mesta je potrebno redno prazniti, jih odstraniti oziroma se je takšnim mestom priporočeno izogniti.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 11
  • Avatar Anion6anion
    Anion6anion 20:52 06.oktober 2023.

    A je vin der pfajzer že naročila cepivo?

  • Ender3 12:49 06.oktober 2023.

    Kot že večkrat povedano naslednjih 14 dni bo ključnih..