Zdravje > Aktualno
191 ogledov

Kar 90 odstotkov odrasle populacije pije alkohol

Najstniki popivajo Profimedias
Ob vsaki osebi, ki ima težave z alkoholom, škodljive posledice nosi še pet oseb iz njegove ožje okolice, izpostavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Alkohol botruje nasilju v družini, onemogoča normalen socialni in čustveni razvoj otrok, dnevno pa v Sloveniji zaradi posledic škodljivega pitja v povprečju umreta dve osebi.

Kot izpostavljajo na NIJZ, je registrirana poraba alkohola v Sloveniji leta 2014 znašala 10,9 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. To je povprečno približno 110 litrov vina ali pa 550 steklenic piva na enega prebivalca na leto. Istega leta so v Sloveniji, izključno zaradi alkohola, umrle 804 osebe. Zabeleženih je bilo 3545 primerov bolnišničnih zdravljenj izključno zaradi alkohola, 184 primerov je bilo pri mlajših od 19 let.

Vsak dan v Sloveniji v povprečju umreta vsaj dve osebi, v bolnišnicah pa se vsakodnevno zdravi 10 oseb zaradi bolezni in stanj, ki so dokazano posledica izključno škodljive rabe alkohola, navajajo na NIJZ. Vse te smrti in bolnišnična zdravljenja, ki bolj prizadenejo moške, bi lahko v celoti in enostavno preprečili, saj bi zadostovalo že manj tvegano pitje alkohola in/ali abstinenca, še dodajajo.

Na ravni družbe alkohol pomeni tudi visoke zdravstvene in druge družbene stroške, saj sodeluje pri razvoju več kot 200 različnih bolezni, poškodb in drugih stanj. Vpliva tudi na paleto ostalih družbenih stroškov, kot so nesreče v prometu, zmanjšana delovna učinkovitosti, samomori, umori, prekrški in kazniva dejanja, navajajo na NIJZ.

Zdrave mere pitja alkohola ni

Na spletnih straneh projekta Sporočilo v steklenici, katerega namen je zmanjševanje škode zaradi pitja alkohola, poudarjajo, da bi moral vsak posameznik upoštevati svojo mejo za malo tvegano pitje alkohola. Ta je odvisna od starosti, spola, zdravstvenega stanja posameznika in okoliščin pitja.

Za odraslega moškega je meja za malo tvegano pitje alkohola ne več kot 14 meric alkohola v enem tednu, za odrasle ženske pa ne več kot sedem meric. Vsaj en dan ali dva v tednu pa naj bo posameznik povsem brez alkohola, da si jetra, ki presnavljajo alkohol, opomorejo. Ena merica pri tem pomeni na primer en deciliter vina, eno šilce oz. 0,3 dcl žganja, pol steklenice oz. 2,5 dcl piva ali 2,5 dcl mošta, še pojasnjujejo pri projektu Sporočilo v steklenici.

Tudi občasno pitje alkohola je škodljivo

Kar 90 odstotkov odrasle populacije v Sloveniji pije alkohol, nek delež teh pa pride do stopnje, ko nastopi zasvojenost z alkoholom, je pojasnil pobudnik projekta Sporočilo v steklenici, družinski zdravnik Marko Kolšek. V škodljivo pitje alkohola se šteje vsakršno pitje, zaradi katerega ima posameznik težave. "Bodisi, da ga ustavi policist zaradi vožnje pod vplivom alkohola, da ima težave doma, v službi, če mu je naslednji dan slabo, ga boli glava ali ima kake druge posledice. Alkoholizem je le stopnja višje, ko posameznik postane zasvojen z alkoholom," je pojasnil.

Alkohol | Avtor: Profimedias Profimedias
Ob tem Kolšek svari, da je pri nas toleranca do škodljivih posledic pitja alkohola zelo velika. Približno 10 odstotkov odrasle populacije je alkoholikov, bistveno več pa je prav škodljivih pivcev. Mnogi med njimi bi lahko sami prenehali s pitjem, nekateri pa bi že potrebovali strokovno pomoč za to, pravi zdravnik.

Izpostavil je tudi nekaj ugotovitev na račun alkohola: V več raziskavah so dokazali, da prej ko se otrok sreča z alkoholom, več možnosti je, da bo imel kasneje težave s tem. V Ameriki, kjer je starostna meja za točenje alkohola 21 let, pa so ugotovili, da če bi to mejo znižali na 18 let, bi se zagotovo povečalo pitje alkohola v državi. Tako bi tudi povišanje starostne meje za točenje alkohola zmanjšala pitje alkohola v družbi, je dodal. "Cela vrsta raziskav je pokazala, da če zmanjšaš dostopnost do alkohola - fizično ali cenovno -, bodo ljudje manj pili," je izpostavil Kolšek, ob tem pa navedel, da kar polovica slovenskih družin alkohol prideluje sama doma.

Številne oblike pomoči 

Da posameznik popolnoma preneha piti alkohol, to od njega terja ogromno volje ter korenito spremembo življenja, dodaja Kolšek. Po njegovih besedah mnogim ne uspe. Uspeh je že, če posameznik zmanjša obseg svojega pitja, je dodal, vendar če se je že razvila zasvojenost, je praviloma potrebno zdravljenje - redki alkoholik se odvisnosti reši sam brez ustrezne pomoči.

Za tiste, ki imajo težave z alkoholom - bodisi zaradi lastne zasvojenosti ali zaradi zasvojenosti družinskega člana -, je v Sloveniji na voljo mnogo raznovrstnih programov. Obrnejo se lahko na svojega osebnega zdravnika, na alkohološke ambulante, ki delujejo v zdravstvenih domovih in psihiatričnih bolnišnicah, na centre za socialno delo, lokalne akcijske skupine v občinah ali na mnoge nevladne organizacije.

Programi za odvajanje od alkohola pa so različni. Na voljo so ambulantne skupine v okviru psihiatrične službe, ambulantne skupine po socialno-andragoškem modelu, hospitalno zdravljenje na psihiatričnih oddelkih s terapevtsko skupino, skupine anonimnih alkoholikov, v mnogih večjih krajih Slovenije so še klubi zdravljenih alkoholikov in skupine za samopomoč v okviru različnih društev, na primer skupine za samopomoč AA (anonimni alkoholiki) oz. Al-Anon in Žarek upanja.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.