Ko je bil popust, so stali v vrsti, zdaj je za mnoge zastonj

Ministrstvo za zdravje je z letošnjim programom cepljenj razširilo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME). Po novem je to cepljenje brezplačno tudi za odrasle, stare 45 in 46 let.

"V kratkem se nameravam cepiti, ampak s poživitvenim odmerkom," se ob tem sprašuje bralec, ki bo letos dopolnil 45 let. S prvimi odmerki se je cepil pred časom, seveda samoplačniško.

• "Takšno vedenje staršev je nesprejemljivo"

"V breme obveznega zdravstvenega zavarovanja upravičencem pripadajo trije odmerki, torej ne glede na to, ali gre za osnovno cepljenje ali poživitvene odmerke," odgovarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje NIJZ.

"Cepljenje se opravi v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za tiste odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 45, 46 ali 47 let in zamudnike. V letu 2025 tako pripada osebam, rojenim od leta 1970 do 1980," dodajajo. 

Kaj morate vedeti o cepljenju proti KME

Prva revakcinacija se opravi tri leta po prejetem tretjem odmerku, naslednje revakcinacije si sledijo na pet let. Po 60. letu si revakcinacije sledijo na tri leta. Tudi tu velja, da se letniki rojstev 1970-80 cepijo brez doplačila.

Cepljenje proti KME je priporočljivo za vse osebe starejše od enega leta, ki bivajo ali predvidevajo aktivnosti na endemskem območju.

• Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti KME, ki je primerno glede na starost (FSME-IMMUN: odmerek 0,25ml za <16 let, 0,5ml za ≥16 let).
• Osnovno cepljenje se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva intramuskularno v deltoidno mišico oziroma v anterolateralni predel stegna.
• Cepi se lahko sočasno z drugimi cepivi (živimi ali mrtvimi), vendar ne na isto mesto.

Shema cepljenja:

• - prvi odmerek
• - drugi odmerek 1-3 mesece po prvem odmerku
• - tretji odmerek 5-12 mesecev po drugem odmerku

Cepljenje s prvima dvema odmerkoma naj se po možnosti opravi v zimskih mesecih, da dosežemo zaščito pred začetkom sezone aktivnosti klopov, piše NIJZ.

Profimedia

• V primeru vboda klopa pred prvim odmerkom ali v času med prvim in drugim odmerkom cepljenje ne prepreči možnosti pojava KME. Uporaba cepiva za ta namen ni priporočljiva, še piše NIJZ.
• V primeru, da oseba nekaj dni pred začetkom cepljenja ali v času med prvim in drugim odmerkom opazi prisesanega klopa, se lahko začne oziroma nadaljuje cepljenje po shemi, vendar se obenem osebo opozori, da vseeno obstaja možnost pojava bolezni. 
• Osebe, ki so prebolele KME (laboratorijsko dokazan), so zaščitene proti bolezni in ne potrebujejo cepljenja. 

Kaj je KME

Gre za resno virusno bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Prvi znaki bolezni se lahko pojavijo 7−14 dni po okužbi.

Slovenija Zdravje "Bilo je naporno in grozno. Bil sem na meji, da padem v komo"

Bolezen običajno poteka dvofazno. Prvo obdobje bolezni se kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja okrog 8 dni. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, kar lahko pušča dolgotrajne posledice (glavobol, utrujenost, motnje zbranosti, motnje spomina), včasih tudi trajne ohromitve (5 %) ali celo smrt (1 %).

Obolevnost za klopnim meningoencefalitisom je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, letno zboli v povprečju okrog 250 oseb.

Proti KME najbolj učinkuje cepljenje, vendar je delež cepljenih pri nas zelo nizek. "Podatek za leto 2024 je pokazal, da je samo 17 odstotkov upravičencev to izkoristilo," pove Zoran Simonović z NIJZ. 

Kdo mora biti cepljen in kdaj?

V Sloveniji je cepljenje obvezno za osebe, ki so pri svojem delu ali praktičnem pouku izpostavljene okužbi z virusom klopnega meningoencefalitisa, priporočljivo pa za vse osebe starejše od enega leta, ki bivajo na endemskem območju ali predvidevajo aktivnosti na endemskem območju.

Nekateri ne smejo biti cepljeni 

Če je imela oseba resno alergijsko reakcijo po predhodnem odmerku cepiva proti KME ali je alergična na katerokoli sestavino cepiva, ne sme biti cepljena s tem cepivom. Tudi oseba z anafilaktično preobčutljivostjo na jajca ne sme biti cepljena proti klopnemu meningoencefalitisu. Pri zmerni ali resni akutni bolezni (s povišano telesno temperaturo ali brez) je treba cepljenje začasno odložiti. Blaga bolezen (npr. prehlad) ni ovira za cepljenje.

Kakšna so tveganja pri cepljenju?

Tako kot vsa zdravila tudi cepiva lahko povzročijo resne težave, npr. resno alergijsko reakcijo. Po cepljenju proti KME so neželeni učinki večinoma blagi in redki. Največkrat se pojavijo utrujenost, glavobol, slabost, zvišana telesna temperatura in bolečina na mestu cepljenja. Gre za prehodne reakcije, ki hitro minejo. Nevrološki zapleti so izjemno redki.

Kaj storiti ob resni reakciji?

Resna alergijska reakcija se običajno pojavi v nekaj minutah do ene ure po cepljenju. Znaki lahko vključujejo težko dihanje, piskanje ali hropenje, oslabelost, hitro bitje srca, omedlevico, bledico ali otekanje žrela. Pacient mora takoj k zdravniku, ki bo ustrezno ukrepal in nato prijavil neželeni učinek po cepljenju.

Odškodninska odgovornost

Izjemno redko nastopi resen neželen učinek po cepljenju. Oseba, ki ji je z obveznim cepljenjem nastala škoda na zdravju, ki se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij, ima pravico do odškodnine, ki se plača iz sredstev državnega proračuna (po Zakonu o nalezljivih boleznih). Več informacij dobite na Ministrstvu za zdravje. 

Po več informacij

Vprašajte izbranega zdravnika, ki vam bo omogočil vpogled v navodilo za uporabo cepiva (PIL) in predlagal še druge vire informacij. Obiščite tudi spletno stran NIJZ. http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/nalezljive-bolezni/cepljenje. 

dezurni@styria-media.si