Zdravje > Aktualno
3152 ogledov

Slovenija in PAB: Smrtnost zaradi srčno-žilnih zapletov pri tej bolezni do trikrat večja

Periferna arterijska bolezen Profimedia
70 odstotkov bolnikov se ne zaveda te bolezni.

Periferna arterijska bolezen (PAB) je ena najpogostejših oblik napredovale ateroskleroze oziroma poapnenj žil in najpogosteje prizadene spodnje okončine.

Periferna arterijska bolezen | Avtor: Profimedia Profimedia
Bolezen povzroči, da so arterije spodnjih okončin slabše prehodne ali se celo povsem zaprejo. Takšne bolnike najbolj ogrožata srčni infarkt in možganska kap. Smrt zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo dva do trikrat pogostejša kot pri ljudeh brez te bolezni.

Po 55. letu starosti ima blago obliko periferne arterijske bolezni kar petina prebivalcev v razvitih državah. To pomeni, da se pojavljajo spremembe na žili, ni pa še znakov bolezni.

Kajenje je glavni dejavnik tveganja

Kar 70 odstotkov bolnikov se bolezni ne zaveda, dokler ne pride do resnih zapletov, zato je preventivno delovanje ključno za
uspešno zdravljenje, so pred Evropskim dnevom žil pojasnili naši strokovnjaki: "Le z uspešnim ozaveščanjem o periferni arterijski bolezni bomo lahko prihranili mnogo trpljenja tako bolnikom kot njihovim svojcem ter prispevali k njihovi kakovosti življenja," je opozoril Dr. Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Razširjeno srce Zdravje Samo tako bomo ohranili zdravo srce

Eden  najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje bolezni je kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje, ki lahko pripelje tudi do amputacije uda. Zato k preventivnim pregledom spodbujajo predvsem kadilce, starejše od 50 let.

Andreja Cokan Vujkovac , predstavnica Združenja za žilne bolezni in koordinatorka aktivnosti ob dnevu žil, ki letos potekajo že petič, je povedala, da bodo aktivnosti izvajali po različnih slovenskih krajih. Na prireditvah želijo spomniti na dejavnike tveganja
za nastanek bolezni žil, med njimi pa je na prvem mestu prav kajenje.

Izmerite si togost žil

Ob dnevu žil zato vabijo vse, da si pri osebnem zdravniku občasno izmerijo togost žil, v pete pa bodo meritve izvajali tudi v pasaži Maximarketa v Ljubljani ter na drugih lokacijah po Sloveniji. V okviru akcije so pripravili poseben spletni portal zdravearterije.si , kjer lahko izveste vse o bolezni, njenih simptomih in posledicah, ter informacije, kjer vse je mogoče opraviti meritev.

Diagnoza periferne arterijske bolezni se lahko opravi preko hitre in neboleče meritve gleženjskega indeksa, ki v eni minuti izmeri tlak v žilah ter natančno in objektivno poda rezultate.

Počasi in brez opozorila

Zoženje žil in motnje prekrvavitve zaradi maščobnih oblog so pogostejše na spodnjih okončinah, ki se razvijajo počasi in bolniku sprva ne povzročajo nobenih težav, v napredovalem obdobju pa se pojavi občasno šepanje, kar strokovno poimenujejo intermitentna klavdikacija: "Značilna je stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Pulzi na nogah so v tem stadiju bolezni že zelo slabo tipljivi ali pa se jih sploh ne čuti. Nadaljnje napredovanje ateroskleroze lahko kritično zmanjša pretok krvi v arterijah. Govorimo o kritični ishemiji uda, tako da se bolečina v nogi pojavlja že med mirovanjem," opozarjajo naši strokovnjaki. Če tako stanje traja dlje, lahko pride na udu do razjede ali gangrene, dodajajo.

Vsak šesti

Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen, ki pa mu ne povzroča težav in se je zato ne zaveda. Takih, ki zaradi tega občasno šepajo, je približno pet odstotkov, njihovo število pa s starostjo narašča: "Pri teh bolnikih je treba nujno vzpostaviti pretok skozi arterije nog, sicer jim grozi izguba uda," na hude posledice te bolezni opozarjajo zdravniki.

Dejavniki tveganja

V Sloveniji je na leto tisoč do dva tisoč bolnikov s kritično ishemijo nog. Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s PAB dva do trikrat pogostejša.

Drugi pomembni dejavniki tveganja za razvoj PAB so poleg kajenja še: sladkorna bolezen, napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost.

vanda.levstik@zurnal24.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.