Zdravje > Aktualno
67 ogledov

Smrtonosni klopi že aktivni

Klop Profimedias
Lani so klopi pri nas okužili skoraj 4.000 ljudi, zato v Sloveniji še vedno veljajo za najnevarnejšo žival za človeka. Prvi klopi so že aktivni, v naslednjih tednih jih pričakujemo še več.

V Sloveniji je po preliminarnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v letu 2015 zaradi lymske borelioze zbolelo  3.741 oseb (187 na 100.000 prebivalcev), zaradi klopnega menigoencefalitisa (KME) pa 62 oseb (3 na 100.000 prebivalcev).

V obeh primerih gre za najnižje število v zadnjem desetletju. Leta 2014 je za lymsko boreliozo zbolelo 3.890 oseb, za klopnim meningoencefalitisom pa 100 oseb. Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, pa je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.

Največ okuženih z Lymsko boreliozo je bilo leta 2014 sicer na območju Kranja in Murske Sobote, kjer so zabeležili kar 280 primerov na 100.000 prebivalcev. Najmanj jih je bilo v ljubljanski regiji, in sicer 130 primerov na 100.000 prebivalcev.  Istega leta je bilo s KME največ okuženih na območju Ravn na Koroškem, kjer je bilo okuženih 12,6 ljudi na 100.000 prebivalcev in na območju Kranja, kjer je bilo okuženih 8,3 na 100.000 prebivalcev. Nič primerov pa niso imeli na območju Nove Gorice.  

Zdravila za meningoencefalitis ni 

“Bolezni, ki jih prenašajo klopi, so pri nas pogoste. S pričetkom toplejšega obdobja se verjetnost okužb  poveča, zato strokovnjaki opozarjamo na primerno zaščito,” pravi prof. dr. Franc Strle, dr. med., predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. 

Pojasnjuje, da Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki, cepiva proti tej bolezni za ljudi ni. Uspešnost zdravljenja pa je po njegovih izkušnjah odvisna od zgodnjega odkritja bolezni. “Bolnike s klopnim meningoencefalitisom zdravimo simptomatsko, kar pomeni, da zgolj lajšamo posamezne simptome bolezni. Se pa lahko pred klopnim meningoencefalitisom učinkovito zaščitimo s cepljenjem,” pojasnjuje.

Dodaja, da pomeni klopni meningoencefalitis zaradi teže bolezni, bolnišničnega zdravljenja in včasih dolgotrajne rehabilitacije številne neprijetnosti in stiske za pacienta pa tudi svojce, kakor tudi veliko finančno breme. “Pomembno je opozoriti, da je v Sloveniji bolezni, ki jih prenašajo klopi, resnično veliko,” je zaključil.

Le 7,3 odstotka prebivalcev 

Dr. Marta Grgič Vitek, dr. med. z NIJZ opozarja, da je kljub naraščajočemu številu porabljenih odmerkov cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu, v zadnjih letih delež cepljenih proti tej bolezni v Sloveniji še vedno zelo nizek: “Pri nas se, žal, še vedno premalo ljudi odloča za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, kljub težkemu poteku te bolezni.”

Po podatkih za leto 2007 je najmanj en odmerek prejelo le približno 12 odstotkov prebivalcev, na podlagi ocene, ki je bila leta 2013 narejena na podlagi podatkov poročil o izvajanju cepljenja pa ocenjuje, da se cepi 7,3 odstotka prebivalcev. “V Avstriji, ki ima podobno razširjenost povzročitelja bolezni kot pri nas, so z zelo odmevno promocijo uspeli zvišati delež cepljenih s 6 odstotkov v letu 1980 na več kot 80 odstotkov v zadnjih letih, hkrati pa se je močno znižalo število zbolelih,” pojasnjuje in dodaja, da bi morali tudi pri nas tako kot v Avstriji več trudi nameniti osveščanju splošne javnosti.

Pri diagnostiki klopnega meningoencefalitisa je pomembno vedeti, ali se je bolnik zadrževal na endemskem področju ter ali se spominja vboda klopa pred pojavom simptomov, oziroma ali pa je užival nepasterizirano mleko in mlečne izdelke,” opisuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc, uni. dipl. biol., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. Dodaja, da je pomemben tudi podatek, ali je bil bolnik cepljen proti virusu KME ali kateremu drugemu flavivirusu.

“Okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa lahko zanesljivo potrdimo le z mikrobiološkimi metodami, saj so klinični znaki bolezni pogosto nezadostni za postavitev diagnose,” še pravi.

Od enega leta naprej

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen.

Priporočljivo je, da se cepljenje opravi še pred aktivnostjo klopov, torej pred pričetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez 5 do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezen nivo zaščite. Cepljenje se lahko opravi na območnih enotah NIJZ (kontakti ambulant so dostopni na http://www.nijz.si/sl/ambulante) in pri izbranih zdravnikih. 

Tudi nezavest in smrt

Klopni menigoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki običajno poteka v dveh fazah, in sicer se prva faza bolezni začne približno 7 do 14 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi (utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol). Pri večini bolnikov (nekaj dni do tri tedne) po prostem intervalu sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo in bruhanjem in lahko celo z nezavestjo ali smrtjo. Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu praviloma ni opaznih sprememb na koži.

Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost. Klopni meningoencefalitis je lahko tudi smrtna bolezen (eden do dva odstotka odraslih bolnikov). 

Rdečina, ki se širi navzven

Lymska borelioza je bolezen, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa.  Lymska borelioza se pojavlja z različnimi kliničnimi slikami in se navadno začne z značilnimi spremembami na koži. Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, pozneje lahko pride do prizadetosti sklepov. 

V Sloveniji je Lymska borelioza najpogostejša infekcijska bolezen, ki jo prenašajo klopi. Letno beležimo od 3000 do 7000 zbolelih.

Ker cepiva za zdaj ni na voljo, je za preprečevanje bolezni najučinkovitejša zaščita pred vbodom klopa s primernimi oblačili in repelenti, s pregledovanjem kože in takojšnjim odstranjevanjem klopov. Mesto vboda je potrebno opazovati več tednov in če se pojavi značilna rdečina, je potreben takojšen obisk pri zdravniku. Pomembno je pravočasno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki, da preprečimo nadaljnji razvoj bolezni.

anja.scuka@zurnal24.si

Komentarjev 3
  • hubertfast 13:59 23.marec 2016.

    Točno to. V Avstriji so zavarovalnice pametne, cepljenje častijo, da imajo potem manj stroškov.....

  • popokatopetl 09:01 23.marec 2016.

    Pri nas pa je zastonj samo močna reklamna kampanja po vseh glavnih medijih.

  • Pepe007 06:07 23.marec 2016.

    V članku so pozabili napisati, da je v Avstriji cepljenje zastonj.