Zdravje > Aktualno
4624 ogledov

Število okuženih se je povzpelo že na 61

podgana Profimedias
Najhuje je na mariborskem in novomeškem območju.

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani je do ponedeljka laboratorijsko potrdil že 61 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javnno zdravje NIJZ. Od tega je bilo okuženih 45 moških in 16 žensk. Bolezen prenašajo glodavci kot so miši ali podgane.

Vsi bolniki so bili hospitalizirani, na srečo pa ni umrl nihče od obolelih. Mišja mrzlica je namreč zelo nevarna bolezen in po podatkih NIJZ smrtna v 5 do 15 odstotkih primerov. V Sloveniji sicer bolezen najpogosteje povzročata virusa Puumala in Dobrava, ki sta manj nevarna kot virus Hantaan.

Najhuje na mariborskem in novomeškem območju

Bolniki v Sloveniji prihajajo iz že znanih žarišč mišje mrzlice in sicer 23 iz mariborske, 14 iz novomeške, deset iz ljubljanske zdravstvene regije, štirje primeri iz novogoriške regije, trije primeri iz murskosoboške po dva iz celjske, kranjske in ravenske, ter en primer iz  koprske zdravstvene regije. Glede na incidenčno stopnjo prijavljenih primerov je najhuje na mariborskem in novomeškem območju.

Mišja mrzlica | Avtor: Nacionalni inštitut za javno zdravje Nacionalni inštitut za javno zdravje

"Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko - poletnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma opravljajo delo na polju in v gozdu dela," ugotavljajo na NIJZ. 

Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi - taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo oziroma čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in ali iztrebki glodavcev.

Bolezen poteka po njihovem opisu v več fazah: "V prvi fazi, ki traja nekaj dni je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic."

V težkih primerih bolezni, po nekaj dnevih visoke vročine pa po njihovih besedahnastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega  padca  krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. "Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic. V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre," so zaključili.

anja.scuka@zurnal24.si

Komentarjev 1
  • Avatar Džoser
    Džoser 14:27 18.julij 2017.

    Takoj po parlamentarnih in sodnih počitnicah okužene miši naseliti v parlament in sodno palačo.Bomo videli,če se mišja mrzlica prime tudi naših podgan!