Zobozdravniki so na današnji javni tribuni poudarili, da so koncesionarji z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti ostali brez osnovnega osebnega dohodka. Zakon, ki je začel veljati 21. maja, določa, da se presežek prihodkov nad odhodki tako v javnih zavodih kot pri koncesionarjih porabi za investicije v prostor, opremo, stroške in izobraževanje. A izvajalcem v javni mreži, zobozdravnikom, družinskim zdravnikom, patronažnim sestram, ki imajo status s. p. ali so zasebni zdravstveni delavci, ravno ta dobiček predstavlja osnovni dohodek, torej plačo, so opozorili.
Javna tribuna zobozdravnikov
"Odločevalci so pri tem, vsaj upamo, da nehote, spregledali, da je za zobozdravnike, družinske zdravnike in patronažne sestre, ki delujejo kot samostojni podjetniki ali zasebni zdravstveni delavci, prav ta presežek prihodkov nad odhodki edini vir osebnega dohodka - njihove osebne plače. Po novem zakonu pa, ko poravnajo vse račune, morajo razliko vrniti nazaj v dejavnost. Po domače: ostali so brez svoje plače," je dejala predsednica Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Barbara Škrlj.
Brez zobozdravnika več kot pol milijona prebivalcev
Zakon, kot je napisan danes, dela javno zobozdravstvo nevzdržno, opozarja. "In, kar je še huje, dejansko spodbuja umik iz javnega zdravstva in samoplačniške storitve. Če nimaš možnosti, da si za lastno delo izplačaš plačo, ti preprosto ne preostane nič drugega, kot da zapustiš sistem.
Opozarjajo še, da v državi, kjer je brez izbranega zobozdravnika že več kot 560 tisoč državljank in državljanov, vsak odhod iz javnega zdravstva pomeni drastično slabšanje razmer. Ne zato, ker ne bi bilo zobozdravnikov, "ampak ker jih država z birokracijo, podcenjenimi storitvami in zdaj še z omejujočim zakonom izriva iz javne mreže, paciente pa prepušča zasebnim izvajalcem. Samo v zadnjih dveh tednih je 34 zobozdravnikov svojim koncedentom (za primarno zobozdravstvo občini) poslalo opozorilo pred odpovedjo koncesijske pogodbe."
Vrnila koncesijo
Zobozdravnica Mojca Poličar iz Lesc, ena od zobozdravnikov, ki je pred kratkim že vrnila koncesijo, je pojasnila, da je to storila zaradi vedno večjih birokratskih ovir, nerealnih zahtev ZZZS in čedalje slabših možnosti za strokovno delo. "ZZZS ima popoln monopol in jaz se velikokrat počutim, da izvajajo nad nami mobing. In to traja že več let, zadnja leta pa se samo še stopnjuje. Poostreni nadzori, nesmiselna administracija in ekonomsko nevzdržne cene pomenijo, da ne moreš več delati v dobro pacientov," je dejala.
Kadrovski kolaps
Tudi v zdravstvenih domovih opozarjajo na birokratski kaos in svarijo pred kadrovskim kolapsom. Romana Mance Kristan, specialistka parodontologije iz ZD Maribor: "Mladi zobozdravniki prihajajo, a hitro odidejo, saj so plače nizke, napredovanja skoraj ni, opreme je premalo. Sistem ne nagrajuje tistih, ki delajo več ali bolje. Preveč je pravil, papirologije in popolnoma nepreglednih postopkov, ki dušijo naše delo."
Poudarila je, da so čakalne vrste včasih dolge več let, medtem ko birokratske obremenitve in administrativne zahteve močno presegajo zmogljivosti ambulant.
Ministrstvo: Koncesionarji niso ostali brez osebnega dohodka
Na ministrstvu za zdravje zavračajo trditve zobozdravnikov, da so z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti koncesionarji ostali brez osnovnega osebnega dohodka. Takšne interpretacije so označili kot napačne, saj po njihovih navedbah koncesionarjem ostane razlika med plačilom, ki ga prejmejo, in med stroški, ki jih imajo.
Generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar je v izjavi za medije spomnila, da zakon o zdravstveni dejavnosti omejuje izplačevanje dobička, ki nastane z opravljanjem dejavnosti, ki je javna služba, torej s koncesioniranim delom dejavnosti. Zasebni zdravstveni delavci in samostojni podjetniki so po njenih besedah v resnici fizične osebe z dejavnostjo, kar pomeni, da si ne izplačujejo plače, ker niso zaposleni sami pri sebi, ampak hkrati tudi nimajo dobička.
Zakon ne spreminja ničesar
To po njenih besedah pomeni, da zakon o zdravstveni dejavnosti ne spreminja ničesar, za fizične osebe z dejavnostjo ostaja vse enako kot do sedaj. Razlika med plačilom, ki ga prejmejo, in med stroški, ki jih imajo, torej ostane njim osebno, je pojasnila Humar in dodala, da so kakršnekoli drugačne interpretacije napačne. "Tisto, kar jim ostane, ni plača, ampak tudi ni dobiček," je dodala.
Vrnjenih devet koncesij
Zobozdravniki napovedujejo tudi množično vračanje koncesij. Po podatkih ministrstva je bilo od leta 2023 do 1. junija letos vrnjenih devet koncesij. Glede na to, da je izvajalcev zobozdravstvene dejavnosti, ki imajo koncesije, okrog 600, je to po besedah Humar zelo nizka številka. Poleg tega pa so v zadnjem tednu prejeli šest napovedi vračanja koncesij.
dezurni@styria-media.si
