Zdravje > Eko kotiček
403 ogledov

Megla, ki jo vidimo po ognjemetu

ognjemet Melbourne EPA
Ob uporabi kresničk so jih izmerili še več.

"K splošnemu onesnaženju zunanjega zraka v zimskem času v določeni meri pripomore tudi uporaba različnih pirotehničnih sredstev kot so ognjemeti, petarde in iskrice," opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Za doseganje različnih efektov in barv se pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki običajno vsebujejo fosfor, kalij, kalcij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, barij, natrij in molibden. NIJZ

Pri eksploziji se iz pirotehničnega izdelka kemikalije po njihovih navedbah silovito sprostijo v zunanji zrak v obliki plinastih reakcijskih produktov in zelo majhnih trdnih delcev, ki jim pravimo ultra‐fini delci ali nanodelci. Ultra-fini delci nastanejo pri reakciji s kisikom oziroma pri reakciji med posameznimi deli eksploziva.

"Zaradi njihove velikosti, lahko dolgo, tudi več tednov po nastanku lebdijo v ozračju dokler jih v zemljo in vodotoke ne spere dež. Vidimo jih le, če se na njih kondenzira vlaga, ko nastane megla, ki je najbolj vidna nekaj minut po začetku ognjemeta," opisujejo.

Zavetišče Horjul Intervju Vizita za živali V tem času veliko živali povozi avto

Prodrejo globoko v pljuča

Ob petminutnem ognjemetu, s katerim je bilo zaznamovano praznovanje 20. obletnice samostojnosti Slovenije, je bila po analizah NIJZ koncentracija ultra-finih delcev v zunanjem zraku v času ognjemeta do 2,4 x 104 /cm3 zraka, pri uporabi iskric, ki jim rečemo tudi kresničke ali prskalice, pa so jih izmerili še več in sicer nad 16 x 104 /cm3 zraka.

Ultra-fini delci, ki se pri uporabi pirotehničnih sredstev sprostijo v zunanji zrak so po njihovem opisu zelo majhni- veliki so od 2 do 200 milijardink metra. Zaradi svoje majhnosti imajo drugačne lastnosti in drugače vplivajo na zdravje, kot delci enake kemijske sestave večjih dimenzij. 

Z vdihavanjem ultra‐fini delci prodrejo globoko v pljuča in skozi sluznico pljuč prehajajo v krvni obtok. S krvnim obtokom se raznesejo po telesu in dosežejo vsa tkiva ter lahko vstopijo v celice. Našli so jih v vranici, jetrih in v bezgavkah, pa tudi v možganih. V celicah lahko povzročajo vnetja in različne poškodbe celičnih struktur kot so oksidativni stres in nezaželene kemijske reakcije. NIJZ 

Pravojo, da so epidemiološke študije pokazale vplive izpostavljenosti ultra‐finim delcem v zunanjem zraku na respiratorni in kardiovaskularni sistem, živčni ter imunski sistem. Raziskave so pokazale tudi, da obstaja tveganje škodljivega vpliva izpostavljenosti ultra-finim delcem na embrionalni razvoj.

Vse več je dokazov, da pri izpostavljenih poškodujejo DNK. Zelo malo pa je znanega o dolgoročnih učinkih ultra‐finih delcev na zdravje.

"Posebno tveganje z vidika vplivov na zdravje lahko predstavljajo ultra-fini delci za otroke, mladostnike, nosečnice in starejše ljudi ter bolnike z boleznimi dihal, boleznimi srca in ožilja ter sladkorne bolnike," še opozarjajo na NIJZ. 

Komentarjev 1
  • Avatar Leon
    Leon 17:17 24.december 2018.

    Ob uporabi kresničk so jih izmerili še več.......,Seveda problem je v kresničkah ,tistih ducat zavojev ,ki jih prodajo letno v Sloveniji. Tovrstne izjave so pravi odraz miselnosti vseh, ki lobirajo za kitajske rakete ! Torej jutri grem k domačemu "podizvajalcu" ...prikaži več" nabave petard in jih brez vsakega občutka krivde za okolje razpočnem na cesti. Vse za okolje .