Zdravje > Eko kotiček
245 ogledov

To prispeva k pojavu bolezni kot je covid-19

Zemlja Profimedias
Poročilo o stanju planeta 2020 z zastrašujočimi številkami.

Svetovne populacije sesalcev, ptic, dvoživk, plazilcev in rib so v manj kot pol stoletja v povprečju upadle za dve tretjini, razkriva danes objavljeno WWF-ovo Poročilo o stanju planeta 2020. Upad je rezultat predvsem uničevanja okolja, ki prispeva k pojavu zoonotskih bolezni, kot je covid-19.

V WWF pojasnjujejo, da je poročilo o stanju planeta 2020 celovita študija o stanju narave na podlagi indeksa živega planeta, Living Planet Index (LPI), ki spremlja stanje populacij prosto živečih živali na svetu.

LPI, ki ga je razvilo londonsko zoološko društvo (Zoological Society of London), kaže, da isti dejavniki, za katere verjamejo, da povečujejo možnost izbruha pandemije, stojijo za povprečnim 68-odstotnim upadom populacije vrst vretenčarjev v obdobju 1970-2016. "Glavni razlogi za dramatičen upad so izguba habitata in degradacija, vključno z izsekavanjem gozdov, katerih gonilo je pridelava hrane," ugotavljajo.

“Poročilo o stanju planeta 2020 izpostavlja, kako naraščajoče človekovo uničevanje narave katastrofalno vpliva na populacijo prosto živečih živali in tudi na zdravje ljudi ter vse vidike naših življenj,” je ob objavi poročila dejal Marco Lambertini, generalni direktor WWF International.

Ne moremo spregledati dokazov. Ti veliki upadi populacije prosto živečih živali so pokazatelj, da naš planet daje opozorilne rdeče signale o okvari sistema. Marco Lambertini

Sladkovodna biotska raznovrstnost upada po podatkih WWF hitreje kot katerakoli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70-odstotkov svetovnih mokrišč, medtem ko so populacije, ki živijo v sladkovodnih habitatih upadle za 84 odstotkov. “Svetovne reke se dušijo zaradi obstoječe in nove infrastrukture, poraba vode vsako leto narašča, sladkovodne ribe so prelovljene, ogrožen je obstoj milijonov ljudi. Stanje v Sloveniji je podobno svetovnemu stanju,” opozarjajo.

“Ukrepati moramo takoj”

“Reke v Sloveniji že trpijo zaradi obstoječe infrastrukture, zlasti jezov, ki ne opravljajo nobene funkcije in hidroelektrarn. Poseben problem so male hidroelktrarne. Z novimi načrti se bo pritisk še povečal. Namesto izgradnje dodatne sive infrastrukture in nadaljevanjem fragmentacije naših rek, se moramo osredotočiti na obnovo in revitalizacijo rek,” je dejal Leon Kebe iz WWF Adria.

“Projekti obnove rek in mokrišč spodbujajo zeleno okrevanje, ki je zapisano v Evropskem zelenem dogovoru. Omogočajo ustvarjanje novih delovnih mest, kar bi okrepilo gospodarsko okrevanje države po pandemiji, hkrati pa povečalo odpornost na prihodnje nevarnosti, kot so poplave in suše. Čas je, da v slovenske reke vrnemo življenje in zagotovimo trajnostno prihodnost ljudi in narave,” dodaja.

S povečanjem sladkovodne biotske raznovrstnosti po analizah WWF na različne načine prispevamo k boljšemu zdravju ljudi, od zmanjšanja tveganja za nove bolezni, do večje razpoložljivosti hrane: "Trenutni trendi kažejo, da moramo ukrepati takoj. Da bi zaustavili izgubo sladkovodne biotske raznovrstnosti moramo nujno izvesti ambiciozni intervencijski načrt. To vključuje omogočanje naravnega toka rek, zmanjševanje onesnaženja, varovanje mokrišč, končanje prelova in netrajnostnega izkopa peska, nadzor invazivnih vrst in varovanje ter obnovo povezljivosti ekosistemov."

V poročilu ugotavljajo tudi, da nujne spremembe vključujejo učinkovitejšo in okolju prijaznejšo trajnostno proizvodnjo in trgovino s hrano, zmanjševanje odpadkov ter izbiro bolj zdrave in okolju bolj prijazne hrane.

Če bo svet deloval običajno ”business as usual”, se bo stopnja izgube biotske raznovrstnosti od leta 1970 le še nadaljevala. WWF

Poročilo o stanju planeta 2020 je izšlo manj kot teden pred 75. vrhom Generalne skupščine Združenih narodov (UNGA), kjer bodo voditelji pregledali napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma in Konvencije o biotski raznovrstnosti (CBD). Srečanje bo združilo svetovne voditelje, podjetja in civilno družbo, da bodo zastavili okvir za delovanje po letu 2020, kar bo po oceni WWF mejnik pri postavljanju temeljev za nujno potreben nov sporazum za naravo in ljudi (New Deal for Nature and People).

anja.scuka@zurnal24.si

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.