Kako po 1. marcu, nas mora skrbeti?

Na ministrstvu za zdravje sta dopoldne potekala sestanka z vodstvi zdravstvenih zavodov. Namen sestanka je bil do podrobnosti ugotoviti, kje bodo največje težave, je povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. "Od vsakega direktorja želimo izvedeti, kakšen je njegov akcijski načrt, da lahko tudi mi ustrezno planiramo nadaljnje ukrepe v zvezi z reorganizacijo," je poudarila. Želijo se namreč pripravili in zagotoviti zdravstveno varstvo za paciente," je dodala.

Govorili so o poteku dela ob začetku veljave preklicev soglasij zdravnikov za nadurno delo. Vodstva zavodov zagotavljajo, da bodo poskrbeli za vsa nujna stanja. Opadali pa bodo nenujni amulatni pregledi in elektivni posegi. Sicer bo po njihovem največ težav zaradi pomanjkanja radiologov, saj jih polovica dela pod SP-ji, ali kot zasebniki. 

Sicer je situacija od zavoda do zavoda različna, odvisna od tega, koliko zdravnikov se je odločilo umakniti soglasje k nadurnemu delu. Direktorica Splošne bolnišnice (SB) Novo mesto Milena Kramar Zupan je pred sestankom medijem pojasnila, da so v novomeški bolnišnici pripravili razporede za izmensko delo po uveljavitvi umikov zdravniških soglasij. Trenutno zaradi stavke opravijo za okoli 15 odstotkov manj storitev. Ob umikih soglasij pa ocenjuje, da bodo opravili še za približno 20 odstotkov manj nenujnih operativnih posegov in ambulantnih pregledov. Največje težave bodo imeli na področju radiologije.

Nekateri zdravniki preklicali umik soglasja

Tistim zdravnikom, ki so vložili preklice soglasij za nadurno delo, bodo v novomeški bolnišnici v ponedeljek preklicali soglasja za delo pri drugih izvajalcih, je napovedala. Je pa medtem pet zdravnikov preklicalo umik soglasja za nadurno delo. Kramar Zupan meni, da ravno zaradi napovedi umika dovoljenj za delo drugje. 

Tudi v celjski bolnišnici bodo od marca, ko v veljavo stopijo umiki soglasij za nadurno delo, po besedah direktorja Dragana Kovačića morali zmanjšati operativni program in elektivne ambulante, kjer se bodo izpadi "kazali v desetinah odstotkov".

Pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva pa posebnih težav v marcu ne pričakujejo. "Pomirjam ljudi - tisti z urgentnimi stanji, obolenji in zaščitene skupine bodo ustrezno obravnavani," je zagotovil.

Izpad bo različen

Tudi v izolski bolnišnici se pripravljajo na reorganizacijo dela z marcem, je povedal strokovni direktor SB Izola Tomaž Gantar. Izpad zdravstvenih storitev bo različen, na nekaterih področjih pa lahko znaša tudi do 20 ali 30 odstotkov. Večje težave bi lahko beležili na pediatriji, delno pa tudi na ginekologiji, je pojasnil. "Pričakovati enak obseg dela ob manjšem številu opravljenih ur se ne izide," je opozoril. Za oskrbo urgentnih stanj ga ne skrbi, ga pa skrbi, da bi se nakopičilo veliko število neopravljenih obravnav.

Državni sekretar: Državljanom se ni treba bati

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar je po srečanju poudaril, da se državljanom ni treba bati za stanje po 1. marcu, ko se bodo začeli uveljavljati preklici soglasij zdravnikov za nadurno delo.

Bolnišnice imajo po Pintarjevih besedah izdelane načrte za zagotavljanje zdravstvenega varstva po 1. marcu. Umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo bodo namreč imeli določene vplive na izvajanje zdravstvene dejavnosti in izpad storitev. Kjer bodo težave izrazitejše, pa bodo z vodstvi sklicali posebne sestanke in skušali iskati rešitve, je bilo razumeti državnega sekretarja.

urgeČe pa v prihodnje z obstoječimi kadri ne bi mogli vzdrževati javne zdravstvene mreže, bodo morali sprejeti ukrepe za racionalizacijo, je pojasnil. Teh ukrepov še niso pripravili, bi pa to na primer lahko pomenilo združevanje bolnišničnih oddelkov. Ob tem bi prišlo tudi do premeščanja zdravnikov. Tako bi bili zdravniki morda prisiljeni opravljati delo na drugi lokaciji, tudi v drugi zdravstveni ustanovi, je dejal.

"Lahko bi to bila tudi hitrejša racionalizacija mreže nujne medicinske pomoči na primarni ravni," je še povedal glede možnosti racionalizacije. Na vprašanje, ali niso na ministrstvu zagotavljali, da se mreža nujne medicinske pomoči v letošnjem letu ne bo krčila, pač pa krepila, je odgovoril, da to za zdaj drži. Če bi se razmere glede kadrov v prihodnosti bistveno spremenile, pa bi morali odločitve temu prilagajati.

Soglasja umaknila četrtina zdravnikov 

Soglasja za nadurno delo je po besedah Pintarja v bolnišnicah sicer skupaj umaknilo okoli 30 odstotkov zdravnikov, v zdravstvenih domovih pa okoli 20 odstotkov.

Ob tem bodo nekatera vodstva zdravstvenih zavodov zdravnikom po napovedih umaknila soglasja za delo v drugih ustanovah. Na vprašanje, ali bo odločitev morda sprejeta na nivoju države, je Pintar odgovoril, da ne, saj gre za odločitev posameznih direktorjev. V prihodnosti pa bodo direktorji s spremembo sistema vodenja najverjetneje dobili še več takšnih pristojnosti, je napovedal.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides stavka od 15. januarja. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.

Po več pogajalskih sejah z vladno stranjo, ki sodeč po izjavah predstavnikov obeh strani niso prinesle napredka, je glavni stavkovni odbor Fidesa na seji 30. januarja soglasno sprejel sklep, da vodstvom zdravstvenih zavodov predajo preklice soglasij za nadurno delo. Soglasja v veljavo večinoma stopijo z začetkom marca.