Zdravje
1661 ogledov

Kar 40 odstotkov prebivalcev kupljena živila razkuži

Nakupovanje
Inštitut za nutricionistiko je konec aprila izvedel obsežno raziskavo o vplivu epidemije covid-19 na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja prebivalcev.

"Nakupovalne navade in nekateri drugi vidiki odnosa gospodinjstev do hrane so se med epidemijo pomembno spremenili. Kar za polovico je upadlo število gospodinjstev, ki so med epidemijo kupovala živila v večjih nakupovalnih središčih, vloga za preskrbo s hrano se je zmanjšala tudi pri tržnicah. Gospodinjstva so med epidemijo najpogosteje opravljala nakupe v bližnjih živilskih prodajalnah, velik porast pa je bil zaznan pri nakupovanju živil prek spleta z dostavo na dom," je povedal prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko.

Nakupovanje z dostavo na dom se je izrazito povečalo tudi pri svežem sadju in zelenjavi – in sicer za kar 152 %, pri čemer je takšno oskrbo s hrano uporabljalo približno 14 % gospodinjstev. Sprememba je bila še posebej opazna na podeželju. Če so pred epidemijo o nakupovanju z dostavo na dom bolj pogosto poročala gospodinjstva v mestih, so se med epidemijo te razlike bistveno zmanjšale, saj je o tovrstni oskrbi s hrano poročalo 15 % gospodinjstev v mestih in 13 % na podeželju.

nakupovanje | Avtor: Inštitut za nutricionistiko Inštitut za nutricionistiko
V času epidemije se je znatno povečalo tudi zanimanje za nakupovanje hrane pri lokalnih ponudnikih, kjer kupuje kar 19 % gospodinjstev. Med epidemijo se je v gospodinjstvih povečala skrb glede zadostne preskrbe s hrano, posledično kar 43 % gospodinjstev razpolaga s povečanimi zalogami hrane. Veliko več se gospodinjstva posvečajo tudi načrtovanju nakupa živil. Kar 60 % jih pred odhodom v trgovino pripravi nakupovalni seznam. Z namenom hitrejšega in učinkovitega nakupa ter v izogib tveganju za okužbo s covid-19 se kar 60 % gospodinjstev pred odhodom v trgovino temeljito posveti načrtovanju nakupa živil s pripravo nakupovalnega seznama. "Raziskava je pokazala, da se je med epidemijo močno spremenila tudi pogostost nakupovanja. Če je pred epidemijo večina gospodinjstev kupovala živila 2-3x tedensko, se je trend med epidemijo obrnil, saj se v trenutni situaciji gospodinjstva najpogosteje oskrbujejo s hrano le enkrat tedensko," je povedala doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko.

Štirideset odstotkov jih razkužuje kupljena živila

V času epidemije se je za dve tretjini zmanjšalo število nakupov že pripravljenih obrokov v toplotekah na ulici in v večjih živilskih trgovinah. Povečal se je delež gospodinjstev, ki doma pripravljajo zajtrk in kosilo. Dobra tretjina gospodinjstev je med epidemijo zaužila več hrane, zaradi bolj skrbne in načrtovane porabe živil in priprave obrokov pa približno petina gospodinjstev poroča o manjši količini zavržene hrane. V času izolacije je na pomenu pridobil tudi način priprave obrokov in pomen hrane, mnogi so se posluževali novih, še nepoznanih receptov ali sestavin. Kar 63 % vprašanih je uživalo doma pečen kruh vsaj enkrat tedensko. Tretjina jih namerava tudi v prihodnje nadaljevati s peko kruha doma.

Kar 63 % udeležencev ocenjuje kupovanje živil kot tvegano za okužbo, mnoge skrbi tudi možnost prenosa okužbe pri rokovanju z embalažo živil. Zaradi teh tveganj dosledno uporabljajo maske v zaprtih javnih prostorih ter umivajo in razkužujejo roke. Več kot 40 % sodelujočih v anketi čisti oz. Razkužuje embalažo živil po nakupu.

Približno petina gospodinjstev namerava z manj pogostim in bolj načrtovanim nakupovanjem živil ter pogostejšo pripravo obrokov doma nadaljevali tudi po koncu epidemije.

Raziskava Food-Covid-19 poteka hkrati v številnih državah z uporabo primerljivih metod. "V Sloveniji vzorčenje poteka na dva načina. V prvem delui smo na panelnem vzorcu odraslih prebivalcev Slovenije izvedli obširen vprašalnik. To je potekalo konec aprila, pri čemer smo na oddaljen način (spletno - brez osebnih stikov) zbrali podatke za preko 600 gospodinjstev po celotni državi, v katerih živi približno 1.900 oseb. Vzorec sodelujočih je odražal strukturo prebivalcev Slovenije glede na starost, spol in regijo. V drugem delu raziskave se nadaljuje spletno anketiranje z enotno mednarodno anketo.« Anketa je dostopna v slovenskem jeziku na naslovu https://www.food-covid-19.org/.

"Ob vseh negativnih posledicah epidemije bi bilo nekatere spremembe na področju prehranjevanja koristno ohraniti, saj ima to lahko pomemben prispevek za zdravje ljudi in planeta. Bolj načrtovani nakupi hrane lajšajo pripravo hrane v gospodinjstvih, pri čemer želimo spodbujati predvsem pripravo hrane iz nepredelanih živil. Pomembno je tudi, da bi spremembe vodile v smer bolj trajnostne oskrbe s hrano ter da bi se še zmanjšala količina zavržene hrane. Izpostaviti velja tudi krepitev s hrano povezanih vrednot pri mlajših generacijah, saj so se mnogi v danih razmerah srečali z bistveno večjim obsegom priprave hrane v domačih gospodinjstvih," poudarja dr. Igor Pravst.

dezurni@zurnal24.si

 

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.